Obstaja ali ne?

Včeraj sem se okrog časa kosila (to je pri nas okrog 15h) spravila prezračevat (bratovo) sobo. No, in se seveda začne tako pravo medsosedsko vpitje. Pogovor. Jaz skozi okno, sosed ob ograji. Točno tako kot se za sosedske pogovore spodobi. On kuha paprikaš, jaz riž. Najprej debata o tem, kaj je dobro za kosilo (????). Nato služba. Dopust. Cerkev. On se je jezi, ker ni dobil potrdila za botra. Poba je nekaj let starejši od mene (no, mislim, da dve). Živi ... hm, tako svobodno življenje. V naši cerkvi je bil natanko 2x. Prvič na pogrebu in drugič ... ne vem, verjetno pomotoma. In je užaljen, ker potdila ni dobil, češ, da mu pripada. Moje mnenje je tukaj precej nevtralno, ker mi je na splošno precej vseeno, kdo dobi potrdilo in kdo ga ne dobi. Oziroma se s tem sploh ne ubadam in posledično nimam izoblikovanega stališča do dotične teme. Zatorej se temu le smejim. Potem se on precej razjezi in mi začne postavljati različna vprašanja glede vere. Tako na splošno - kaj jaz mislim. najprej o tem, kaj ima človek od tega, da gre vsako nedeljo v maši. On sicer takoj poda odgovor, da verjetno notranji mir (?), kaj več pa že ne. Nadaljuje z razlago o nečem nad nami. On sicer verjame, da nekaj je tam gor, ampak kdo je tisti pravi? Različne vere, različni bogovi. Je to vse samo eden in so vere različne interpretacije? Je pravi le en in vsi ostali živijo v zmoti? Ga sploh ni?

Na tem mestu se je debata zaključila, ker je moja mami prišla domov in vpila, da se je riž zažgal. Kaj je bilo z njihovim kosilom nimam pojma. Potem sem kasneje še malce razmišljala o tej temi ...

Kdo ima prav in kdo ne? Ali B/bog obstaja ali ne? Kaj pa vi mislite?