petek, 30. maj 2008

Anže!

Čeprav praviš, da je danes navaden dan, temu ni tako.
Danes je poseben dan. Poseben dan, ker praznuješ ti!

Želim ti, da:
  • ti nikoli ne bi zmanjkalo dobre volje,
  • bi bil vedno poln energije (kot sedaj),
  • bi imel tvoj dan 35 ur (ali pa tudi ne),
  • bi te matematika ubogala,
  • te policaji ne bi več lovili,
  • bi prevozil še veliko km z motorjem (še bolje, če te to mine),
  • bi ti piškotki uspevali ...
Na kratko - da bi delal, kar ti paše!



Hvala, ker vedno najdeš čas zame!
Hvala, ker me prenašaš!
Hvala, ker si moj prijatelj!

četrtek, 29. maj 2008

Praznovanja!

Maj je je lep mesec. Maja so na svet prijokali samo luštni fantički in dekline. Tedenske slavljence objavljam v enem postu.


TADEJA
Sicer je imela rojstni dan že prejšnji teden (v sredo), ampak ni dobila posebne objave, tako da ... Vse dobre želje pošiljam v Kanado! In se že zdaj veselim, da prideš nazaj. Saj veš, Tadeja, brcanje pod mizo in zavijanje z očmi. Ko pogled (brez besed) in nasmeh povesta vse (kot na slikici). :)



ANDRAŽ
Ponedeljkov slavljenec! Letos nisem pozabila nate! Želim ti vse dobro in da se končno spet dobiva in greva pogledat ribice. Nisem jaz kriva, če sem zmedena in v pomanjkanju časa! :) Vsekakor - super fant si, tak ostani še naprej!



MAJA
Majčiiiii, pojem in se derem: hepiii brzdejjj tuu juuu ... :) Včerajšnja slavljenka, ki kljub temu, da ima vsako leto eno številko več, tega še zdaleč ne pokaže! Komaj čakam, da se spet vidiva. Čas je za ponovno kavo! :)



TANJA
In današnja slavljenka ... Če sem prej pela in se drla, zdaj zagotovo kričim!! V tvojem stilu. ;) Držim pesti, da vejice v diplomi stojijo prav, vse ostalo je mala malica. :) Prav tako držim pesti, da princeska Tanja najde princa na belem konju. :)




sreda, 28. maj 2008

Tista objava o mojih negativnih lastnostih mi gre rahlo na živce, zato je skrajni čas, da objavim kaj drugega.

In to je to. :)


A ni zanimivo, kako smo si ljudje različni? Kako imamo različne poglede na svet? Kako različno mislimo, kaj je prav in kaj ni?


ponedeljek, 26. maj 2008

Joj, kakšna si!!!

Da tole pišem, je seveda precej pričakovano. Ker če napišem vse, bom pač tudi to. To je dejstvo. Nimam namena pisati poimensko, zato se ni treba razburjati in govoriti, kaj pišem o drugih in da izzivam. Ne pišem zato, ker bi hotela koga izpostaviti. Pišem zato, ker sem užaljena. Ker sem žalostna. Ker sem prizadeta. Zelo.

Torej ...

Sprašujem se, kdo ima pravico kar tako obtožiti ljudi, kakšni da so. Oziroma konkretno - kakšna sem jaz. Včeraj sem dobila cel spisek samih negativnih lastnosti, ki me zaznamujejo. Dobrega itak nikoli nisem nič naredila. Sem pač dober primerek tistega, kar človek ne bi smel biti.

1. Zakompleksana.
2. Obremenjena.
3. S svojimi kompleksi obremenjujem na vsakem koraku.
4. Nisem normalna.
5. Iščem pozornost.
6. Sem en velik problem tako ali drugače.
7. Kamor pridem delam samo težave in probleme.
8. In vsi imajo z mano probleme. Vsi. In to se okrog govori.

Tega do včeraj nisem vedela. Da sem tako problematična za druge, za okolico. In sem zato slabe volje. Oziroma se mi poraja vprašanje, če sem res taka. A me res vsi tako vidijo? Sem res tako sitna, nadležna, se z mano ne da nič zmenit in sem tak problem? Mi je popolnoma jasno, da sem pač tak tip človeka, da vsako stvar večkrat vprašam. Včasih prevečkrat. In želim takoj odgovor. In zato težim. Ampak sem skoraj prepričana, da nisem tako žaljiva. Nisem imela pojma, da je tako hudo.



Se izogibam tej osebi in se izogibam sodelovanju z njim. Ni mi vseeno. Mogoče je bolje, da se sploh umaknem. Se posvetim drugim stvarem. Ker to je vendarle moj prosti čas.

petek, 23. maj 2008

Aaaaaaaa ...


Včeraj sva si šli z Bonny pogledat predstavo. Luštna igra. Res.

Odlomek (iz spovednice):
A: Gospod župnik, veste, mislim, da bom šla med nune ...
Ž: Zakaj med nune?
A: Stara sem 26 let. Samska. Brez otrok. Sploh pa se mi zdi, da me Bog kliče. Mislim, da sem slišala klic ...
Ž: Ampak Anita! Ti se mi pa res ne zdiš za med nune! Pojdi v cerkev in tam boš našla odgovor.

Ona gre potem res v cerkev in tam sreča the tipa. Nauk zgodbe: V cerkvi so tisti tapravi fantje (če še niste vedele).
Vsaka podobnost z resničnim življenjem je zgolj naključna. Res. :) Še zdej se smejim, ko se spomnim na ta prizor. Pa na tistega, ko nune plešejo. Kul.


Danes je za mano en superlepinohinsploh fin dan, ker:
  • Sem bila najprej zjutraj na kavi z Bonny, bratcem in občasnim "dodatkom".
  • Sem bila 3x v Domžalah, 2x na Trojanah in 2x v Kamniku.
  • Sem dobila osnutek zbornika in zgleda čist hudo.
  • Nisem več tolk zelo obupana, ker sem se pobarvala na črno in je ta črna preveč črna. Le kaka naj bi bila barva, če na škatli piše črna? Hmmm ...
  • Imam nove čevlje.
  • Imam novo tipkovnico ... ta-ta-ta-ta-raaaaa.
  • In ker sem izbrala blago in model za obleko za poroko!!!!!!!!!!!!! Jupijuhej. Lepa bo. In malce nenavadna zame. Več pa ne povem. Do septembra je še dalečččččč ... :)
  • Zdej grem pa spat, ker sem utrujena. O jaaa ...


Dodatek: Sej vem, da pesem ni primerna mojemu trenutnemu (hiperaktivnemu) razpoloženju, ampak pojem si jo že cel dan. Z nasmehom na ustih. :)

četrtek, 22. maj 2008


Prijazno je življenje maj zjutraj ob petih:

Svet še dremlje;

tudi oni, ki hitijo

ali se vračajo z dela.

Nihče nič ne zahteva od človeka:

niti želodec niti srce.

Počasi se skleda polni z zlatkastobelim mlekom

novega dneva.

(Neža Maurer)





Zagotovo so ljudje danes, ko so hiteli na delo, začutili, da je dan drugačen!

Carmen, vse najboljše!



sreda, 21. maj 2008

Pridi, dala ti bom cvet ...


Ne, resno. A ta dečva sploh ve, kaj poje?
In zakaj si že cel dan jaz pojem to pesem?
Vmes jo zamenjam z Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj ...
Očitno imam nostalgični dan ... ko smo bili mladi, ja, ja ...

Pomlad, ni kej ...




torek, 20. maj 2008

Sveega i svaašta

Danes zjutraj, natanko ob 7.35, sem se narisala v tiskarni in oddala gradivo, kar pomeni, da je s tem KONEC in da upam, da bo okej. Vem, da me čaka še 10000000 vprašanj iz studia glede oblikovanja, ampak vsebinsko ... to je to.



Še 1x se je potrdilo dejstvo, da tega ne mislim početi v življenu. Preveč nehvaležno delo in zadeva me je tako stirila, da sem pozabila (čeprav sem bila pred računalnikom skoraj 24h na dan) narediti potezo pri virtualnem igranju šaha in izgubila dve igri.
Fujinfej, kaj pa zdej?


Bistvo sporočila: hvala Bonny, ker si me (vsaj) 2x "rešila".





sobota, 17. maj 2008

Moji mulčki

Večkrat govorim o malčkih, ki jih pazim. In kakšni sploh so ti otroci?
Ukradla (haha) sem super tehniko, kjer se dajo slikce malce predelati in danes premierno objavljam moje mulčke.


Razgrajač
Starost: 4 leta
Lastnosti: Ve, kje je shranjena posoda, čokolino in kolikokrat se pritisne na tisto stvar na wc-ju iz reklame (smrdiiii ...). Ne mara lupčkanja, ker je fant. On se noska, zato je moj nos ves čas kriv. :) Zaradi njega je moj telefon poln peska in čokolina in hrešči, ko ga odprem.
Njegovi izjavi: "Ej, a misliš, da bojo men tud joškice zrasle?" in "Glede na to, da si punca, se je s tabo zelo fino igrat."




Lepotička
Starost: 3 leta
Lastnosti: Ima najlepše kodrčke na svetu, take fletne. Za svoja leta govori zelo razumljivo. Sama zvečer reče, da bi šla spat (alelujaaaa!!!) in tudi hitro zaspi. Namesto dude sedaj uporablja prst.
Izjava: Tišina. Gleda. Tišina. In nato: "Katja, a si ti drugač tud mamica? A ti lohka kr mamica rečem?"




Dvojčici
Starost: 3 leta
Lastnosti: Uporabljata svoj jezik, ki ga jaz ne razumem. 4x zaporedoma lahko gledata Piko Nogavičko. Ena ima kodre, ena popolnoma ravne lase. Obe sta svetlolasi (blond). Ena je nora na sladko, ena pa ne. Obe veliko govorita. Ena je umetnica in ima strašno rada knjige, pravljice ... Ena ima rajši risanke. Obe imata bujno domišljijo. Zelo.
Izjava št. 1: "Kaj delata tvoja oči pa mami?" (to vedno vprašata)
Izjava št. 2: "Ko bova midve veliki, bova imeli tudi take barve pulover kot ti." (tuki pridejo še: prstan, nohti, lak, frizura (?) ...)

petek, 16. maj 2008

Zgodovina (na moj način)


Trenutno (danes) se intenzivno ukvarjam s povezovanjem dogodkov v neko celoto. Do torka moram namreč oddati gradivo za zbornik, ki bo izšel ob 50-letnici našega (gasilskega) društva.

Da čakam na zaprošene prispevke mi seveda ni potrebno posebej razlagati. Od petih sem do sedaj dobila le dva - očitno sta vestna le domači predsednik in gospod župan. Kakorkoli že, upam na najboljše.

Danes sem se lotila starih dokumentov. Zato imam v dnevni sobi pravi arhiv. Do sedaj se mi ni sanjalo, da ima naše društvo toliko dokumentov. In predvsem - čeprav so stari komaj 50 let, zgledajo, kot da so iz Prešernove dobe. Verjetno Zdravljica v originalu zgleda zelo podobno. Je pa res, da take stvari človeka kar zaposlijo. Ko enkrat začneš prebirati, te kar potegne. Sedaj mi je jasno, kako so takrat organizirali veselice, vaje, sestanke, s kakšnimi težavami so se spopadali ob pogrebih ... Stvari, ki mi v tem trenutku ne koristijo, so pa (jako) zanimive. Sploh način komuniciranja je fascinanten.






Dodatek: Bolj slabo sem skenirala (tudi zato, ker so nekateri dokumenti v mapicah), pa se mi ne da še enkrat. :) Zadnjega se splača prebrat.

sreda, 14. maj 2008

Blog(c)i so zakon!

Kdo pravi, da je posedanje pred računalnikom izgubljen čas?
Kdo pravi, da je izlivanje misli preko tipk nepotrebno trošenje energije?
Kdo pravi, da je sklepanje novih znanstev preko blogov bedno?
Kdo pravi, da blog ni kul?


Tale post pišem s posebnim namenom!
Zadnje čase ugotavljam, da mi "sedejo" priložnostne službe oziroma službe, kjer ni treba biti vsak dan 8 ur prisoten na delovnem mestu. Še bolj idealno - delo, ki ga lahko opravljaš doma.
Ena taka služba je služba varuške (ki jo opravljam že nekaj časa) in drugo sem po zaslugi Gliste dobila danes!

Če ne bi pisala bloga, Gliste ne bi spoznala. Če ne bi spoznala Gliste, ne bi imela te dodatne službice. Mi je jasno, da zaradi dodatnega zaslužka ne bom obogatela. Mi je jasno, da se lahko zgodi, da mi čez nekaj časa sploh ne bo več všeč.
In mi je jasno, da bloge pišejo kul ljudje.
Prijazna ponudba, nasveti ter pomoč - malenkosti, ki so vredne več kot marsikaj drugega.

Tenkju Glist(ic)a!


Dodatek: Niso me še poklicali. :)

torek, 13. maj 2008

Spanje : Nespanje

Danes je zmagalo nespanje in sem svojo (načeloma leno) rit spravila ven. Na zrak. Na Murovico. V hrib, kakopak. Murovica sicer ni nek jako visok hrib, ampak tak lušten sprehod. Primeren za torkova jutra. Oziroma bo primeren zame kar bolj pogosto, ker je padla odločitev, da bo treba migat. Torej, vsaj 3x (optimistično) na teden bo treba s pospešeno hitrostjo na vrh tega hriba. Ker se obetajo neki malo bolj naporni vzponi in se jih nameravam udeležiti. Na Triglav letos še ne grem, nič bat. :)
Povzetek: Ptički pojejo, sonce sije, srečala nisem nikogar razen dveh srn in ene miške.

Dokaz številka 1: Hrib gor


Dokaz številka 2: Na vrhu vse štiri od sebe


Dokaz številka 3: Pozvonila in si zaželela, da bi me srečala pamet (ali obratno)


Dokaz številka 4: Hrib dol


Dokaz številka 5: Res lep razgled


Dodatek: Moj telefon dela najgrše fotke sploh.





Frajer

Prejšnji teden sem se šla bolj družinsko življenje. Če sem bolj natančna - šla sem se le oglede. Obiskala sem namreč (mlado)poročenca v njunem novem stanovanju. Navdušena sem bila bolj kot onadva, mahala, delala načrte ... Luštno stanovanje, zelo všečno.
Drugi obisk je bil obisk hišice pri Ajdi. Gre za (en) del trojčka in zgleda super. Sicer punca še polaga ploščice in je še vse bolj v delovni fazi, ampak lokacija je odlična, sama razvrstitev tudi. V tem primeru sva z rokami krilili obe. Zelo.

Ker sem bila ravno v bližini, sem se ustavila tudi pri mladi družinici. Moj prvi obisk v začetku leta se zdi ressss oddaljen. Fant je že cel frajer. Ko sem prišla, je pridno spal v vozičku. Čeprav sem ga (previdno) ogovarjala, precej naglas govorila ... se ni prebudil. Ko sem že skoraj obupala, se je pripeljal poštar.
Hvala, poštar!
Poba se je prebudil in se tako luštno nasmejal, da bi ga človek kar domov odpeljal. No, potem sva se malo crkljala in kmalu je nakazal, da je lačen. Meni se je pa tudi že mudilo.
Definitivno eden bolj simpatičnih malčkov (sploh kadar nosi najino darilo), kar sem jih kdaj videla. :)



Dodatek: Otrok ima tako lepe modre oči in tako dolge trepalnice, da že sedaj vse punce v ulici gledajo za njim. ;)

nedelja, 11. maj 2008

O moji DOBRI VILI LJUBEZNI (!!!)


Iz četrtka na petek ponoči je nekaj zašumelo. Potem se je slišal rahel zdrs. In nato padec.
Moja strokovna ugotovitev: Dobra vila ljubezni, ki mi jo je Bonny podarila za novo leto, je padla.
Sicer na mehko in je še vedno cela.


Sedaj se mi poraja vprašanje: Kaj to pomeni?
  • Je padla zato, ker zame ni več upanja v tej smeri?
  • Je padla zato, ker je lepilni trak popustil?
  • Ali je padla zato, ker je ne potrebujem več?
  • Naj jo prilepim nazaj na steno, kjer je bila?
  • Ali to prinaša nesrečo?
  • Je zgolj naključje?
  • Kdo ve?



petek, 9. maj 2008

Naj mu bo podarjen mir,
naj mu sveti luč neminljiva.

Naj živi v besedah pravljic -
tistih o dobrem in lepem.
(Neža Maurer)


Rok!

Želim ti, da bi bil vsak tvoj dan pravljica. Taka, ki se vsem nesrečnim pripetljajem navkljub konča srečno!


Dodatek: Nisem kriva, da zamujam (en dan). :) Dobiš pa zato še ekstra svečko, ki ti bo uresničila vsako željo. ;)





Sonce -> GOR! Dež ->DOL!


Ugotavljam, da smo ljudje pošteno naravnani po vremenu. Se ne reče kar tako, da je nekdo vremenski. Ker smo verjetno vsi. Ali vsaj velika večina. Včeraj sem ugotovila, da sem vremenska tudi jaz.



V zadnjih dneh namreč (bolj kot ne) sije sonce in je toplo in skoraj že poletno ozračje. Vsaj ljudje se že obnašajo tako. Sredi dneva imajo vsi čas za posedanje na sončku in neobvezno klepetanje ter nabiranje energije. Baje. Sicer je vzdušje prijetno in te seveda potegne zraven.
  • Posledično sva včeraj z Živo obiskali zelo obiskano lokacijo sredi Tivolija. Človek s pozitivnimi očali vidi sonček, naravo, vodo, račke, želve ... veliko otrok ... Človek z zatemnjenimi očali vidi umazano in smrdečo vodo, številne mamice, ki so priklopljene na otroke in obratno. Tam si res izjema, če nisi vsaj v 7 mesecu nosečnosti. Plus dejstvo, da je bil D. zelo siten in slabe volje. Kdo mu je kriv, če ima gužvo? Jaz že ne. :) Če bi bilo vreme slabo, bi ga napizdila, da se do mene tako ne obnaša ... tako pa ... naj mu bo, ker je ravno on.
  • Pri nas vedno delamo kompromise glede vožnje domov. Z malim velikim bratcem sva se zmenila, da greva skupaj domov. On je malo počakal, jaz sem malo pohitela. Na vlaku me kliče, da je zamudil in naj ga počakam. Jojmene, ne maram čakanja. Vdihnem, izdihnem, grem po revijo, se usedem "na kavo", gledam mulčke, ki se igrajo in čakam.
    Če bi bilo vreme slabo, bi šla domov.
  • Proti večeru sva šli s sestro zalit rože. Potem še malo na sprehod. Na koncu se je izkazalo, da sva naredili kar pošten sprehod, prlibilžno dve uri. Vmes poslušali zelo glasno glasbo, ker so v sosednji vasi kar na domačem dvorišču neki zagreti "glasbeniki" vadili. Z ozvočenjem in harmoniko, kot se spodobi. :) Torej, če bi bilo slabo vreme, sploh ne bi šla tako daleč. Ker če je slabo vreme ne maram, da mi ljudje ukazujejo kam naj grem, včeraj sem pa na vsak predlog v smislu "... greva še tukaj ..." samo prikimala.
  • Očitno se dogaja tudi otrokom. Nekaj let je bil v naši okolici precejšen mir, ker ni bilo majhnih otrok. Sedaj je stanje precej drugačno ... 4+2+2+2 ... 10 otrok v zelo bližnji okolici, kar pomeni ogromno kričanja in vsega tega ... kar je fino. Očitno se dogaja tudi staršem, ker sem zvečer naprošena že za tretje varstvo ta teden.
Očitno sem po vremenu. Čeprav imam rada tudi dež. Ampak nekaj je na tej pomladi. Ker že cel teden hodim pozno spat in zjutraj precej brez težav vstajam. Imam voljo za ljudi, za učenje, za mulčke ... Kaj pa vem ... mogoče je pa kaj drugega ...

In vprašanje, zaradi katerega tale nesmisel sploh pišem: KDO (za vraga) SE JE SPOMNIL, DA MORAJO BITI IZPITI RAVNO MAJA IN JUNIJA???????



Na tem mestu zaključujem, ker se ne želim spraviti v slabo voljo ... Oh, ja ... (res nesrečno vzdihujem).

sreda, 7. maj 2008

Nateg

Nateg je lepa slovenska beseda, ki nazorno opiše situacijo, ko se nek človek z nekimi nepotrebnimi stvarmi nariše v lepem slovenskem domu in nič hudega sluteče prebivalce premami s svojo ponudbo.
Mi smo vedno nategnjeni!

Na ta način smo prišli so sesalca (2x), posode, ... da o merjenju sevanja sploh ne govorim. V moji sobi (ki je zelo majhna) spim na zaščiti in neki ovci, na radiatorju imam nek odganjevalec sevanja, končni rezultat pa še vseeno ni zadovoljiv, ker se učim in nasploh čas preživljam po drugih prostorih v hiši.
Najbolj zanimiva je bila zagotovo gospa Voda. Gospa Voda je namreč zelo glasna, gospa Voda namreč zelo rada govori in gospa Voda še nikoli ni slišala, da govorci slovenskega jezika uporabljamo sklone.
Njen najljubši stavek: "Nič ni treba gospa, samo kozarec voda."
Včeraj zvečer je šla mami na neko predstavitev k teti. Nekaj je bilo govora o nekih krpicah in tako je pozno zvečer (okrog 23h ali pa malo prej, prišla sem že s sestanka (RR, da nisi bil na nogometu?) in tudi Housa je bilo že zdavnaj konec) domov pripeljala prijaznega gospoda. Ta gospod (ki je mimogrede celo znana osebnost - že mora biti, če sta ga 2 od 3 slovenistk prepoznali) je zvečer ob 23h pri nas veselo čistil s čudežnimi preparati. Najprej sedežno, potem ogledalo ...
Izkupiček večera: Brata sta zavijala z očmi. Oči se je "smejal", ko je odpiral denarnico. Sestra se je pritoževala, da ne more spat.
In bistveno -> bogatejši smo za čudežno milo in dve krpici. Pri nas se zdaj vse čudežno sveti.
Dodatek: Slik ni, ker sem v knjižnici in se odpravljam novim zmagam naproti. Bojda danes sledi še nekaj zanimivih stvari ... :)

torek, 6. maj 2008

Pazi - INTELEKTUALKA!

Sem ja. Res.

-> ker po novem igram šah


Šah je miselna igra. Šah igrajo pametni ljudje.

Hec. Šala.


V bistvu, če sem bolj natančna, znam figurice na šahovnici premikati že vrsto let. Začelo se je nekje v osnovni šoli, ko je bil šolski turnir in me je sošolka na hitro naučila kako pa kaj. In sem po začetniški sreči (ali pomanjkanju tekmovalk) nekako prišla v šolsko šahovsko ekipo. Potem se človek kar navadi premikati figure in niti nismo bile toliko slabe (v ekipi smo bile 4), tako da smo 1x prilezle od šolskega tekmovanja do občinskega. Od tam naprej na regijskega. Še zdaj mi ni jasno kako, ampak končale smo na državnem tekmovanju. Nikoli ne bom pozabila vikenda nimampojmakje, ampak daleč okrog ni bilo ničesar. Samo mi v nekem domu, kjer smo cel vikend po 10 ur na dan igrali šah. Pa še malo vmes. Folk ni bil normalen, ker so si grizli prste, pulili lase in cepetali z nogami. Ko smo šli po drugem dnevu spat, sem v sanjah celo noč premikala figure in po tistem sem imela te igre za nekaj časa dovolj. Pa mislim, da smo takrat končale na predzadnjem ali zadnjem mestu.

Zdej sem že velika punca. Nisem pozabila, kako se igra šah (za razliko od taroka, ki se ga moram učiti vsako poletje znova). Lansko leto sem ga igrala na turnirju in po tistem pa spet nobene igre do ... pred kratkim, ko mi je bratranec poslal link za virtualno igranje te igre.

Fino je, čeprav me moti, ker gre zadeva zelo počasi naprej. Ena poteza na dan pri tolikih igrah pri meni povzroči skupinsko zapustitev spomina, ker pri naslednji potezi nimam pojma, kaj sem želela prejšnji dan narest. Je pa zanimivo, ker igram z različnimi ljudmi, ki so iz različnih koncev sveta.
Zaenkrat je moj seštevek bolj klavrn: en poraz, ena zmaga in enkrat sem zgubila, ker sem prepozno naredila potezo. Ampak trenutno igram 5 iger in upam, da ne izgubim čisto vseh.

Zaključek: Nikoli nisem marala konja. Pa kako se to premika. Mislim, kr neki. Nimam pojma, kdo ga je postavil tja. Js se ju takoj znebim, ker mi gresta na živce.




Dodatek: Učim se. In delam seminarsko. Vmes (kavapavza) imam čas za bedarije. :)

ponedeljek, 5. maj 2008

Praznično poročilo

Čas je.
Ker je bilo dogodkov precej, bom strnila vse skupaj v krajše poročilo - tako luštno - po delih. ;)

1. del - KRES
Letos nisem imela namena iti na kres. Res ne. Pa sem si premislila. Ogenj je bil. Pijača kot se za tak dogodek spodobi. Fantje so se držali načela "Spijmo, kar vidimo. Zaporedje ni važno." No, kar se je tudi kmalu poznalo. Mogoče sva z Ano naredili napako, ker nisva pili. Mogoče bi potem razumeli. Mogoče. V glavnem, je bilo zanimivo. Zeblo me zelooooo, še danes me zebe, če pomislim nazaj.

Debata se je precej časa vrtela okrog dogajanj med žogobrci in odbojkašicami. Bonny, se mi zdi, da si zapečatila usodo našega vaškega pomembneža. Vsekakor pozivam k premirju. :)

No, poročilo o dogajanju se nahaja tukaj. Jaz sem šla prva domov, ker me je preveč zeblo. Zamudila sem skoke čez ogenj, resnico o ognju in njegovi obliki ter končni pretep.


2. del - PIKNIK
Hud napovednik.

Dejansko stanje: Folk je gledal hokej. Buuuuuu ...




Z Ano sva se zabavali po svoje. Jaz sem se imela super. Naučila sem se nekaj malega o elektriki. Od "sina" električarja, lepo prosim. :) Vem, kaj je treba narest, da zmanjka elektrike. Čeprav to ni ustavilo gledalcev tv-ja. Beri še tukaj.
In dragi moji, ne gledam grdo mojih otrok. Ampak ta bitja so strašno neubogljiva in jih je včasih treba "prijeti" s trdo roko ali malo bolj resnim pogledom. :)

Zaključek: Koktelji so bili dobri. Res. Čeprav sem čakala precej dolgo, da sem prišla na vrsto. :)


3. del - POROKA
Dan se je zame začel ob 5.50.
Ob 6.30 sem bila na kraju zločina.
Kuhanje, pometanje, živci, pospravljanje, pecivo, kozarci, živci, pijača, rože, ...
Nevesto smo oblekli, priči sem naredila frizuro. In potem se je vse odvijalo zelo hitro. Trobljenje, ženin, smeh, jok, pismo, jok, slovo, jok, šranga, smeh ...


Koristen nasvet: Če do hiše vodi samo ena pot, je zelo pametno, da avto prej pustiš kje daleč stran, da lahko prej greš.
Namreč - več kot pol ure sem se živčna prestopala na mestu in gledala na uro, ker nisem mogla nikamor. Končno se je sprevod premaknil in moja malenkost s polnim avtom kozarcev in šampanjca črta po bližnjici. Pridobila sem bore malo, vso pot smo se peljali v nekem čudnem vrstnem redu. Najprej teta, potem "fotograf", nato jaz in potem avto z nevesto in ženinom ter potem vsi ostali.
Preoblekla sem se na wc-ju našega najboljšega soseda.
Civilni del je minil kot bi mignil. Potem čestitke, riž, jok, šampanjec ...
In končno malo oddiha. Kavica. Kosilo. Dom. Tuš. Kavica.
Še zadnje dejanje. Cerkveni del. Zeloo smo bili pozni in smo tja dobesedno prileteli. Na srečo so zamujali tudi vsi ostali. Minilo kot bi mignil. Spet čestike, jok, riž, slikanje ...

Zabavni del: Hmmm, luštno je bilo. Zdržala do kar dolgo. Preveč hrane. Muska super (ane?). Ne maram kur. :)



Končna ocena: Utrujena. Zelo. Poroke so načeloma super.

Skupna končna ocena: Veliko vložene energije v vse skupaj. Srečna, da je mimo. V bistvu je blo kr luštno. V vsem času sem se precej nasmejala, čeprav sem imela bolj sitno obdobje.

Dodatek 1: Odbojka včeraj je uspela. Ana je očitno nekaj prej pila ali pa je bila preveč na soncu, ker je videla vse tako zelo idealno.
Dodatek 2: A. zdej pa res greva drsat. Sprejmem tudi varianto z rolerji. :)

četrtek, 1. maj 2008

Vabilo na piknik

Da preusmerim pozornost ... :)



Dodatek 1: Piknik bo jutri. Vse kaže, da me jutri ne bo zeblo.
Dodatek 2: Še vedno me namreč zebe od včeraj, čeprav sem šla precej prej domov kot ostali.


(kravica) Katka 2008 © Blog Design 'Felicidade' por EMPORIUM DIGITAL 2008

Back to TOP