Zgodovina (na moj način)

Trenutno (danes) se intenzivno ukvarjam s povezovanjem dogodkov v neko celoto. Do torka moram namreč oddati gradivo za zbornik, ki bo izšel ob 50-letnici našega (gasilskega) društva.

Da čakam na zaprošene prispevke mi seveda ni potrebno posebej razlagati. Od petih sem do sedaj dobila le dva - očitno sta vestna le domači predsednik in gospod župan. Kakorkoli že, upam na najboljše.

Danes sem se lotila starih dokumentov. Zato imam v dnevni sobi pravi arhiv. Do sedaj se mi ni sanjalo, da ima naše društvo toliko dokumentov. In predvsem - čeprav so stari komaj 50 let, zgledajo, kot da so iz Prešernove dobe. Verjetno Zdravljica v originalu zgleda zelo podobno. Je pa res, da take stvari človeka kar zaposlijo. Ko enkrat začneš prebirati, te kar potegne. Sedaj mi je jasno, kako so takrat organizirali veselice, vaje, sestanke, s kakšnimi težavami so se spopadali ob pogrebih ... Stvari, ki mi v tem trenutku ne koristijo, so pa (jako) zanimive. Sploh način komuniciranja je fascinanten.

Dodatek: Bolj slabo sem skenirala (tudi zato, ker so nekateri dokumenti v mapicah), pa se mi ne da še enkrat. :) Zadnjega se splača prebrat.