sreda, 31. oktober 2007

Napad

Včeraj se dobre volje vrnem s Petrinega rojstnega dneva. Se priklopim na msn. Se pogovarjam z določenim osebkom. In kar naenkrat padejo obtožbe. Da sem čudna. Preveč resna za svoja leta. Se ne znam zabavati. Se ne znam sprostiti. Se nikoli ne šalim.

Sprašujem se, kdo ima pravico, da me takole obsoja? Zakaj? Saj me sploh ne pozna! Sem res taka? Če nimam navade, da med tednom hodim na pivo in se vsak vikend na mrtvo napijem, torej nisem normalna. In če mi gre na živce, da mi ljudje pošiljajo maile s čudno vsebino (beri slečene moške in ženske, ki seveda ne premikajo šahovskih figur, ampak se zabavajo drugače) in to tudi povem, sem preveč odrasla za svoja leta.

Ne vem, ne vem, ne vem, ...

torek, 30. oktober 2007

Živek Oskar

Oskar je moj skrivni prijatelj. Včasih je bil Oskar žival - kojn. Kojni so že izumrli. Oskar je prišel v moje življenje, ker sem rabila pravega prijatelja. In evo ga, pride v vsej svoji drugačnosti.
Oskarjeva zgodba je zanimiva. Že od nekdaj živi na našem planetu. Opazuje naš način življenja - kako živimo in kaj delamo. Enkrat je naš planet poskušal rešiti. Ker je bil dober in ker je želel dobro. Pa ga ljudje nismo sprejeli. Nismo sprejeli njegovih idej, ki bi pomagale k boljši kvaliteti življenja. V bistvu je šlo za eno samo idejo. Ljudje bi si morali prisluhniti. In morda kdaj upoštevati tudi drugo mnenje, ne le vztrajati pri svojem. Oskar je bil razočaran. Ljudje nismo kot bi si on želel. Nismo prisluhnili, ampak smo šli po svoji poti naprej. Ko je tako prehodil skoraj ves svet in nikjer ni uspel s svojimi idejami, se je zatekel v tišino. Odločil se je, da bo tudi on kot človek. Z vsemi lastnostmi, ki označujejo človeka. Ker kot kojn ni mogel več živeti. Preveč ga je bolelo. Tako je kojn Oskar postal živ(al)(člov)ek ali živek. Večino časa sedaj preživi v knjižnicah in bere pravljice.
Le zvečer se prikrade v moje misli in me posluša, če analiziram stvari, ki so se mi zgodile. Včasih me pokara, včasih me pohvali, večkrat tudi kaj svetuje. Oskar je faca. Brez njega zvečer ne morem zaspati. ;)

Dodatek: Ni potrebe po analizi moje osebnosti. Želim, da bistvo mojega Oskarja najdete drugje. ;)

ponedeljek, 29. oktober 2007

Iti ali ne iti (na Dunaj)???

Kraj: Semafor (lokal)
Čas: 20. 23
Prisotne: Ditka, Polona, Tadeja in Jaz

Punce sedimo in klepetamo. Tadeja seveda zamuja. Več kot pol ure. Ko končno pride ...

Tadeja: "Hej, kako ste? Kaj se pogovarjate? Nisem z avtom. Kakšen je plan? Js nimam še nič spakiran. Jutr mam ob 13.50 letalo v Mariboru. Ker debil si kupi letalsko karto za Mb? Vseen, če bi šla z Brnika, to še za benz ni ..."
Ostale: "V redu. Nič zamudila. Kino še ne vemo. Wtf? V Mariboru je letališče?"
Tadeja: "Kaj je novega? Jaz, najprej ti, ki prva greš."
Jaz: "Nič posebnega ... blablabla ..."
Tadeja: "Bla bla bla bla ... bla bla bla bla ... bla bla bla ... Baje gre strela lahko skozi letalo in potem nastane taka krogla ... je to možno ... kako nastane strela ... bla bla bla ..."
Ditka: "To smo pa mi delali v Hiši eksperimentov ... bla bla bla ... ioni hočejo pridt do zemlje ... bla bla ... to na letalu čist možno ... to se da zvedt na spletni strani nevemkakosereče ..."
Tadeja: "Bla bla bla bla ... kako se reče v angleščini ioni ... bla bla bla ..."
Ostale: "Najbrž isto kot pri nas. Kdo bi vedel?"

(Pika vztrajno molči in si misli ... kdo ve kaj ...)

Jaz: "Moram it ... avtobus ... cel dan v Ljubljani ... jutr zgodaj vstat ... kdaj se spet vidimo?"
Tadeja: "Za novo leto ... fak, ti še nisi bla pr men na Dunaju. Js sem že 5 let tam. No, v bistvu 4. Če odštejem, da sem bla vmes še drugje, pa počitnice ... recimo vsega skupaj dve leti in pol. V glavnem, morš pridt!!!"
Jaz: "Ammmm ..."
Tadeja: "Zdej je še Ana gor, itak da morš pridt."
Jaz: "Ditka tud še ni bla ... bo šla z mano ... ammm, ne vem ... no, sej en vikend bi pa res lahko ... Ditka?"
Ditka: "Ja, lahko."
Jaz: "Pa ne vem, zagotovo je več razlogov proti kot za."
...
In sem šla proti glavni postaji. Za las ujela avtobus in zdej se lotevam seznama razlogov za (in proti), da grem na Dunaj (ali pa tudi ne).

PROTI:
1.) Nimam časa (hmmm).
2.) Zelo sem navezana na svoj dom (khmmm).
3.) Težko spim v tuji postelji (to je pa res).
4.) Ne znam dobro nemško. Znam natanko tri stavke.
-> Ich bin Katja.
-> Ich habe nicht gelernt (najbolj pogost stavek, ki sem ga izrekla v gimnaziji).
-> Das ist nicht genug (najbolj pogost stavek, ki sem ga slišala od prof., preden je zapisala enico
v redovalnico).
5.) V resnici so moji izgovori bedni.

Torej, Ditka in ostale, kdaj gremo na Dunaj???

(pre)Dolgčas

A ni dolgčas? Sej vem, da vedno rečem, da meni ni nikoli dolgčas. Samo danes mi pa je. Ker sedim v knjižnici in čakam Anito. Ker mam sicer knjigo in gradivo (za učenje) pri sebi, trgovine pred nosom ... in se mi nekako nič ne da. Mogoče je kaj takega v zraku.

Ah ja, ... ;;)))

petek, 26. oktober 2007

Idealen dan

Ob petkih sem doma. Na faksu nimam obveznosti, kar pomeni, da mi ni treba v Ljubljano, kar pomeni, da mi zjutraj ni treba zgodaj vstati, kar pomeni, da lahko spim. Kar pomeni, da sem danes spala kar dolgo. ;) Včeraj sem bila na vaji. Taki ta pravi. Gasilski. Super je, ko se pelješ s sireno in lučkami na prizorišče, kjer naj bi gorelo. ;) Zadeva je vseeno precej resna. Ob prihodu na prizorišče je treba pravilno reagirati. Vsak točno ve, kaj mora storiti. No, midve z Lucijo sva punci. Fantje naredijo težko delo. Za naju ostanejo lažje stvari. ;) Potem sledi ocena vaje in seveda malica. Nato še obvezen obisk the lokala. V bistvu je bilo kar zabavno. Domov sem prišla prijetno utrujena.
In tako sem danes vstala spočita.
Zunaj dežuje. Ubadam se z zbiranjem prispevkov za naš časopis (Žejan). Letos je težko. Upam, da bo dovolj gradiva. Zraven spremljam sejo (iz parlamenta) in se zabavam. Pred kratkim je moj bratec vstal. Sploh nisem vedela, da je doma. ;) Zadnje čase se ukvarja z nogometno ligo. Zadeva je kar naporna. Včeraj je moral pojesti kar 18 jajčk (Kinder jajčk). Le na koga me to spominja ... ;)
Upam, da jim bo šlo letos še bolje kot lani. Zato prilagam sliko z včerajšnjega žrebanja. Za vzpodbudo. In ker vem, da je res veliko truda vložil v ta projekt (in ostali).
Torej, danes mi ni nič hudega. V načrtu imam še ogled nekaterih filmov, branja knjige ... Stvari, ki me veselijo. Idealen dan, ni kaj.

Dodatek: Pozabila!!!! Spletna stran MSD Lige je: http://www.msdliga.si/
Dodatek: Na sliki sta dva Roka. Prvi (na levi) je moj brat, drugi je Rok Ravnikar, vsestranski človek. ;)

četrtek, 25. oktober 2007

Miklavž

Puncama je že pisal. Zadnje čase ne ubogata preveč in sta dobili pismo. Da morata biti pridni. Drugače letos z darili ne bo nič. Seveda je zadeva zelo resna in Miklavža je treba ubogati. Ima namreč velikoooo knjigo, kamor vsak večer zapiše, če s(m)o bili otroci pridni. Splača se biti priden, ker potem dobiš super stvari. Vse, kar napišeš v pismo (na dolg seznam) in še kaj koristnega (šal, rokavice ...) zraven. Pred spanjem se tako razvije debata. Kaj nam bo letos Miklavž prinesel. Špela je za punčko. Tako veliko, z lepimi lasmi. Nina ni preveč navdušena. Jaz sem takoj za. Za punčko!!! Že dolgo je nisem dobila. Sklenemo kompromis. Vse tri bomo na seznam napisale punčko. Še eno za mamico. Očka najbrž s punčko ne bo zadovoljen. Nina predlaga, da napišemo fantka. Okej. Zmenjeno. ;)

Tudi jaz sem pridna. Zato vsako leto kaj dobim od Miklavža. Glede na to, da je šele oktober, bom morala biti pridna še kar nekaj časa. Miklavž je sedaj moderen mož. Zato mi tudi letos ni treba pripraviti peharja (še dobro, ker ga sploh nimamo). Odkar se je seznanil s klikom, denar nakaže kar na račun. Sicer zjutraj ni presenečenja ob darilih, ampak sem vseeno vesela. In zadovoljna. Ker gospa Miklavž vedno poskrbi za drobno presnečenje. Mogoče si bom šla letos res kupit punčko. Ker sem otrok. ;)


sreda, 24. oktober 2007

Odveč

Ura je 17.30. Sedim v dnevni sobi in jem kosilo. Jajce na oko. Drugega ni. Smrdi. Kot v mrliški vežici. Ker v vazi na omari stojijo rože, ki jih je sestri kupil fant. Lepe so. Ampak smrdijo.
Pred 15 minutami sem prišla domov. Vse je isto kot zjutraj, ko sem šla od doma. Skodelica in krožnik na mizi. Očitno je bil oči doma, ker je časopis in ostala pošta tudi tam. Ampak zdaj ni nikogar. Le pes se zunaj jezi. Kot vedno.

Razmišljam. Danes sem ugotovila. Da sem odveč. Res. Pa saj vem že nekaj časa. Tako pač je. Ne bom pisala podrobnosti, ker je brez pomena. Ampak sem imela lep dan. Bila sem na predavanju (kjer sem sicer brala knjigo), v knjižnici, na kavi s Polonco, potem sva se z Blažem učila angleščino, dobila sem se s Katjo in sedaj sem doma. Pa se odpravljam. Zmenjena sem z mojo najljubšo nosečnico. ;) Še en mesec. Se že veselim. V resnici sem dobre volje. Čeprav se ne počutim tako. Čudna zmes vsega sem. Trenutno. Jutri bo že bolje. Se mi zdi.

Zakaj pišem tako kratke stavke? Ne vem. Mogoče so bolj slikoviti. Mogoče.

ponedeljek, 22. oktober 2007

Fantje iz gline

Danes (zvečer) mi ni treba paziti na dvojčici. Je očka zbolel in sem ostala doma. Tako sem izkoristila priložnost in prebrala knjigo. Obvezno literaruro za faks, seveda. Knjiga Janje Vidmar z naslovom Fantje iz gline pripoveduje o fantih (logično). Nenavadnih. Drugačnih. Drugače usmerjenih.
Dve "cvetki", ki sta me prislili, da sem za 5 minut odložila knjigo in se prepričala, da verjetno ni osebka na svetu, ki bi V RESNICI tako razmišljal.

- "Ne razumem. Ženske rade perejo perilo. Tisto ljudsko Sijaj, sijaj sončece si je izmislila mama od Martina Krpana, ko je prala sinove gromozanske plenice. Jasno, da je bila noro srečna, če je posijalo sonce na tiste plahte."

- "Razumeti moraš, da so ženske razplodu namenjena kategorija človeštva, moški pa so v odnosu do njih neka splošna univerzalija. Zato od ženske ne pričakuj ljubezni. Ženska lahko iskreno ljubi samo svoje otroke, moškega nikdar."

Knjiga je polna takih praznih domislic. Ni mi všeč. Ni smešna (če je to njen namen). Ni poučna (če je to njen namen). Najbrž sem prestara. Knjiga vendarle spada med mladinsko književnost. ;)

Sedaj sem se lotila branja knjige dr. Vulikića, ki opisuje življenje psihiatra dr. Janeza Ruglja. Komentar in "najboljši" odlomki sledijo, ko se prebijem do konca. Upam. ;)

nedelja, 21. oktober 2007

Dan odprtih vrat (in sonce, dež, sneg)

Včeraj smo v našem društvu pripravili predstavitev našega dela. Mentorji mladine (Lucija, Robi, Igor in jaz) smo se odločili, da bo zaključek uspešne tekmovalne sezone najbolje združiti s predstavitvijo gasilstva v mesecu požarne varnosti (oktober). Priprave na dogodek so se začele že pred časom. Dobili smo se in si razdelili delo. Na sestanku upravnega in nadzornega odbora je bil naš predlog brez pripomb (celo z velikim odobravanjem) sprejet. Vsa gospodinjstva so po pošti prejela vabila, cel teden so na dogodek opozarjali plakati. V soboto smo se dobili že zgodaj. Pripravili smo prostor ter vse potrebno, da kasneje ne bi prišlo do kakšnih zapletov. Točno ob 15h se je začelo. Ljudje so prihajali. Zadišalo je po prvem pečenem kostanju. Boštjan je poskrbel za odlično(!!!) kuhano vino ter čaj. Nekoliko nam je nagajalo le vreme (celo snežilo je!!!!).

Najprej je Igor zbranim razložil osnove gašenja. Ogledali smo si prikaz gašenja, najmlajši so tudi sami poskusili pogasiti ogenj. Nadaljevali smo s tekmovanjem, kjer so se navzoči med seboj pomerili v prenosu žogic ter spajanju cevi na trojak. Prijavilo se je kar 11 ekip (eno ekipo so sestavljali trije člani) vseh starosti. Poleg pionirjev, mladink in članov so se opogumile tudi mamice in veterani. Po končanem tekmovanju smo se zbrali v garaži, kjer smo ob kostanju, sladkarijah, kuhanem vinu in čaju lahko videli igrico o gasilcu Samu, ki so jo zaigrali naši najmlajši (udeleženci tabora v Libeličah). Sledila je razglasitev rezultatov tekmovanja. Zasluženo so zmagali Bureki.

Druženje se je nadaljevalo v veselem vzdušju (ob zvokih harmonike). Na ogled so bili pokali in različna literatura o gasilstvu. S projektorjem je bil omogočen ogled slik, ki so nastale v letošnji sezoni.

Kdor se dogodka ni udeležil, mu je lahko žal. In koga ni bilo?

1.) Najprej bi omenila vse domačine, ki so bili seznanjeni z dogodkom, vendar se niso odzvali. V primeru nesreč je pričakovano, da se bodo gasilci odzvali kar najhitreje. Ko pa bi radi pokazali, kaj gasilstvo sploh je in predvsem osnove gašenja (ki v večkrat lahko preprečijo večjo katastrofo), pa odziva ni.

2.) Letos smo se mentorji veliko ukvarjali z mladino. Vsekakor ni pohvalno, da si starši teh otrok ne vzamejo toliko časa, da bi jim otroci pokazali, kaj počnejo.

3.) Član gasilskega društva je tudi edini svetnik z našega področja, Rok Ravnikar, ki se dogodka prav tako ni udeležil. Zakaj? Pomanjkanje časa? Zanimanja? Škoda. Ravno to so dogodki, ki bi jih morali taki ljudje podpirati.


Udeležba je bila vseeno velika. In družba prijetna. Izpostavila bi zanimanje mladine. Naj starejši govorijo, kar želijo. Vse prevečkrat se izkaže, da so mladi veliko bolj pripravljeni prostovoljno pomagati (kot starejši).

Hvala dr. Vulikiću in tovarišema Janezu Breceljniku ter Marjanu Slatnarju. In seveda vsem ostalim sodelujočim/udeležencem, ki so se vabilu odzvali!












sreda, 17. oktober 2007

Dan odprtih vrat

V soboto v našem društvu pripravljamo dan odprtih vrat. Se bomo potrudili, da bo zanimivo.

Uradno vabilo se glasi:

Ob mesecu požarne varnosti v našem gasilskem društvu PGD Žeje – Sv. Trojica prirejamo

20. oktobra 2007

od 15. ure dalje

Dan odprtih vrat

Vabljeni vsi, ki bi radi izvedeli kaj več o preventivnih ukrepih pred požari, evakuaciji ali se preizkusili v izurjenosti rokovanja z gasilnimi aparati. Izvedli bomo tekmovanje trojk v prenosu teniških žogic in spajanju na trojak tako za starše kot otroke, ponovno pa bo mogoče videti tudi legendarno igrico udeležencev Tabora Libeliče 2007 o malem »Gašilču Šamotu«.

Družabno srečanje bomo zaključili ob zvokih harmonike s pečenim kostanjem, čajem in kuhanim vinom.

Pričakujemo vašo zanesljivo udeležbo in vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom

NA POMOČ!

Komisija za mladino

PGD Žeje – Sv. Trojica

torek, 16. oktober 2007

Nora misel

Danes sem bila na kosilu s Katarino in Barbaro. Katarina je ena izmed oseb, ki so v kategoriji mojih najljubših. Barbara je njena sestra. Obe sta super. Sploh, ker hvalita moj blog. ;) In sta razlog, da sem zadnje čase pogosto na pravni fakulteti. Tam je lepo. Pravnikov pa ne gledam. Pravilo številka 7.

Katarina me je danes presenetila. Končno je ugotovila, kateri je moj najljubši komad. Moja najljubša pesmica. To je seveda Nora misel. V originalu jo poje Elda Viler. V moderni različici se ji pridruži tudi Ana Dežman (njena hčerka).

Ko sem prvič slišala to pesem (že par let nazaj), sem se takoj zaljubila vanjo. Ljubezen še vedno traja. Takrat mi jo je moral brat TAKOJ posneti na zgoščenko. Mislim, da 15x (na isti cd). In sem jo poslušala. Vedno znova.

Ne priporočam, da vam jo predvajajo/zapojejo na poroki. Tudi jaz ne bi želela, da mi jo. Zaradi besedila. Pa čeprav je moja najljubša.

To ve tudi Petra. Mislim, da je tudi na njenem seznamu precej visoko. Ni kaj. Ko jo enkrat slišiš, je ne moreš pozabiti. Ti zleze pod kožo. Nora misel.

http://www.youtube.com/watch?v=SyC6nFXG8C8


Nespodobno povabilo (in še kaj)

Danes je čisto navaden dan. Torek. Tak kot prejšnji in verjetno bo tak tudi naslednji. Zjutraj vsakodnevni ritual. Vstanemo. Gremo do Domžal (med potjo se seveda prepiramo). Greva na kavo. Vsak dan isti lokal, ista stola, ista natakarica, isti ljudje. Potem proti Ljubljani. Na faks. Predavanje. In potem ideja. Čudna. Gremo na whisky. Kaj? Kdo? Jaz?
Seveda sem kot pametno podeželsko dekle s točno določenimi načeli povabilo prijazno zavrnila. Se mi je mudilo. Drugam. (Saj se mi je res.)

Ta dogodek me je spomnil na včerajšnje razpravljanje. Bonny je strokovno ugotovila, da to pa ne gre, da jaz nimam določenih meril, ko govorimo o pripadnikih nasprotnega spola. Da se mi to samo zdi. In tako sem imela prvo učno uro. Ona namreč te stvari obvlada. Zadeva je enostavna. Narediš seznam in to je to.

S skupnimi močmi sva našli kar nekaj lastnosti, ki morajo biti izpostavljene. Tako ali drugače.

1. Kajenjenezaželeno.

2. Pitje alkohola. Predvsem mi gre na živce, če mora nekdo sredi tedna na pivo – to res ni potrebno!!! Nezaželeno.

3. Orientacija. Recimo, ko po napornem nakupovanju človek ne najde avta, ki ga je parkiral nekje v garaži in se potem skoraj zjoka in panično išče svoje vozilo. Ali pa na izletu nima pojma, kam mora peljati. Nezaželeno.

4. Kuhanjezaželeno (za B. so dovolj testenine, zame kava).

5. Obsesija z vsem, kar je na štirih (ali dveh) kolesihnezaželeno.

6. Dolgi lasjenezaželeno.

7. Ne sme biti pravnik ali veterinar.

Če določen osebek izpolnjuje vse kriterije, se je potrebno vprašati, če bi z njim imela kričeče bitje/naslednika/otroka (ali več). Če je odgovor pritrdilen, potem smo zadeli na loteriji. Drugače gremo naprej. Veselo ali pa tudi ne (bolj to drugo). To je torej recept za srečo. Če se najde kakšna, ki ga je/bo uporabila v praksi, naj to deli z nami. Prosim.



Dodatek: B. prosim za popravke. Moj spomin je kot spomin zlate ribice. ;)

nedelja, 14. oktober 2007

Ko sanje postanejo resničnost ...

Ne vem, kdaj se to zgodi. Če se sploh kdaj zgodi. Zase težko rečem, da imam točno določene sanje. Seveda govorim o stvareh, ki si jih želim. Kakšen dan so te želje kaj čisto preprostega - da ne bi deževalo, ker nimam dežnika pri sebi. Včasih so želje bolj abstraktne. Kaj v smislu sanjskega moškega ali pa kaj želim postati. Ampak nimam točno določenih ciljev. Nimam točno določenega tipa sanjskega moškega. Nimam točno določenega spiska stvari, ki jih nekoč želim imeti (hiša, bazen …). Nimam točno določenega poklica, ki ga želim opravljati. Čudna sem.

Mogoče je zdaj priložnost, da vključim še seznam tistih stvari, ki me zaznamujejo. Ker težko napišem celo listo nekih stvari oz. lastnosti, ki so JAZ. In da se preveč ne ponavljam. Torej kratko in jedrnato. Izpostavila bom samo tri.

Kava – brez nje mi živeti ni. Danes sem se pritoževala, da mi nikoli nihče noče skuhati kave, da si jo moram vedno sama. Mi je oči rekel, naj si najdem nekoga, ki mi jo bo kuhal. Mogoče je pa to kar iščem. Tista the lastnost, ki jo mora imeti the one človek. Pustimo to … J

Knjige – rada jih berem. Preberem vse, kar mi pride pod roke. Včasih več knjig na teden, včasih nobene. Odvisno od volje (položaja lune) in časa.

Mulčki – veliko se ukvarjam z njimi. Delam kot varuška, prostovoljka in mentorica mladine v gasilskem društvu. Se pravi, da se z njimi ubadam vsaj 3x na teden.

Tole je bila ena čudna zmes vsega. Predvsem zato, ker mi je bil naslov všeč in sem ga na vsak način hotela uporabiti. Ker se lepo sliši: Ko sanje postanejo resničnost … Ko nekdo vidi tak naslov, enostavno mora prebrati, kar je napisano pod njim (razen, če ni reklama). Ali se pač motim …

petek, 12. oktober 2007

Človek, ki ga imam rada (prvič)

Imam dovoljenje. Dovoljenje, da napišem kaj o njem. Ker on mojega bloga itak ne bere. Nima časa. Si ga ne vzame.
Poznava se že kar dolgo. Nekega dne me je vprašal, če imam rada vročo čokolado (???). In mi jo je prinesel. Potem je to postala navada. Pozimi sem dobila vročo čokolado, poleti limonado ali sladoled. Redno sva hodila na »čik pavze«, kosila, kave ... Vedno me je spravil v dobro voljo. Skoraj vedno.
Zame je super oseba. Eden redkih, ki mu lahko zaupam. Ker me pozna. Tako kot sem. Ker se ne jezi, kadar ga nekam pošljem in se jezim nanj (pa se to velikokrat zgodi). Počaka, da me mine. In potem nadaljujeva, kjer sva ostala. Sedaj se ne videvava več tako pogosto. Imava druge obveznosti. Vendar se dobiva - na kavi, seveda. Naročiva vedno isto. Jaz kavo (z mlekom), on belo kavo (s hladnim mlekom) in opazujeva ljudi. Si poveva, kaj je novega. In potem se zgražam nad njegovim načinom življenja. Ker je drugačen.
Vesela sem, da ga poznam in da je moj DoBeR prijatelj. Kaj več pa ne bom napisala, ker bo osladno. Nisem pri volji za take stvari. Mogoče kdaj drugič. Mogoče. ;)

Dodatek: Sledijo še prispevki o mojih prijateljicah. D. je prvi, ker je moj najljubši med "moškimi" prijatelji.

četrtek, 11. oktober 2007

SeZnami (prvič)

Minilo je natanko 6 dni, ko sem nazadnje pisala. Tale seznam bi moral biti gor že včeraj, pa sem bila prelena ... Nima veze. Po B. nasvetu se lotevam pisanja seznamov. Baje je to dobro. Sploh če stvari pozabljaš. Tako kot jih pozabljam jaz. ;)

Danes sledi seznam 10 stvari, ki so zaznamovale včerajšnji dan:

1. Prvič sem po dolgem času vstala ob 6.20. Vsak dan namreč vstanem natanko ob 6.33.
2. Zamudila vlak (GUŽVA!!!!!) in šla na kavo. Na faks prišla ravno prav. Ostalih kokoši itak ni bilo do 13h (GUŽVA????).
3. Pri najbolj dolgočasnem predavanju naredila analizo profesoričinega govora. V povprečju je v eni minuti 8X (!!!!!!!!!) rekla:"... A NE ...".
4. Doživela šok. Medtem je namreč moja ljuba prijateljica B. pridno prepisovala rešitve križanke od kolegice, ki je sedela vrsto pred nama. ;)
5. Popoldne šla na dve nenapovedani "kavi". Luštno. ;)
6. Se po res dolgem času in številnih dogovarjanjih z R. zmenila za kavo. Obljubim, da tokrat ne bom odpovedala.
7. Zvečer se mi ni dalo nič. Ne sedeti za računalnikom, ne pred televizijo, ne brati ... NIČ!
8. Spat sem šla vseeno nekaj čez polnoč. Nimam pojma kaj sem počela tolk časa.
9. Aja, zvedela, da je dobil moj bivši dober prijatelj sinčka Tima. ;) Čestitamo. No, čestitam. ;)
10. Ker sem v knjižnici, napisanega ne bom zbrisala, čeprav je bedno in očitno ne znam pisat seznamov. ;)

Bistvo seznamov je torej v tem, da jih zapolnimo. Ni nujno, da s koristnimi informacijami. Vsaj v mojem primeru je tako. Al mam pa bedno življenje, kar najbrž tudi ni daleč od resnice. ;;))

Sranje, pozna sem ...

Dodatek: Besedo seznam sem uporabila natanko 7x. Prepogosto. Naslednjič se lotim pa-jev in i-jev, ki so pri meni zelo priljubljeni. ;)

petek, 05. oktober 2007

Petek IN Konec IN Rekreacija

Ne morem verjet! Danes je že petek! Logično, da je teden hitro naokoli, če še ni predavanj. V bistvu se že veselim vsakodnevnih obveznosti, ki jih enostavno ne bom mogla prestavit (tako kot to delam sedaj). ;)
Drug teden gremo spet z mojimi kokoškami (s tapridnimi super puncami!) v akcijo. Z A. bova spet analizirali prvo vrsto (da ni dolgčas), ki se bo itak zgražala nad najinimi izjavami (kot vedno), vsi bomo oh in sploh prijazni med sabo, čeprav v resnici večina ne misli tako … jap, pogrešam ves ta cirkus.

Pospravila sem sobo (skoraj), naredila sem si urnik, jutri si grem kupit zvezke (tiste Lumpi, ki jih imam najraje, ker gredo v torbo, čeprav v njej ni prostora za zvezek v velikosti A4 formata).
Letos bom bolj pridna! Knjige bom brala sproti in učiti se bom začela dovolj zgodaj. A. se pridružuje mojim obljubam (čeprav tega (še) ne ve). ;)


V nedeljo se začne naša rekreacija. V telovadnici oš Dob bo vsako nedeljo zvečer (od 19.00-20.00) potekala vodena vadba. Za dekleta, seveda! Že nekaj časa se ukvarjam s tem. Poskušam navdušiti punce. In upam, da bo uspelo. Da jim bo všeč. In da bodo še hodile. Da vseh tistih več tisoč besed ni bilo zaman. ;) In da potem ne bom več sitna.

Za lepši vikend nekaj verzov Pavčkove pesmi Pastorala:

Tu so zeleni rožnati časi,

tu je jasni, visoki dan.

Bele ovce najlepših misli

pesem na travnati jasi

bujno razcvetelih sanj.

četrtek, 04. oktober 2007

Komunikacija

V zadnjem času imam težave s komunikacijo. Z določenimi osebki enostavno ne pridem do skupnega cilja. Pa sem malce pobrskala po internetu. Z vami delim naslednje:

Kaj je komunikacija ?
Sam pojem komunikacije se danes pojavlja v veliko oblikah. Najpogosteje je predstavljen z medsebojno povezavo dveh točk, simbolov (ali oseb). Komunikacija je orodje in način sporazumevanja. Če simboli, besede ali znanja eni strani v procesu komuniciranja niso razumljivi ali pa si jih ena stran napačno tolmači, pride do prekinitve komunikacijskega toka in do nerazumevanja. Nerazumevanje pa povzroča spore in stres.

Zakaj ne zna vsak dobro komunicirati ?
Razlogov je običajno več. Vzgoja, osebnostni tip, slabe komunikacijske navade (premalo, preveč ali neustrezna komunikacija), nerazumevanje, nepripravljenost poslušati sočloveka. Okoli 80 odstotkov uspešne komunikacije med ljudmi predstavlja namreč poslušanje - drugega (ne samega sebe). Vendar je to le začetno stanje, ki ga lahko vsak, z nekaj napora in učenja tehnik uspešnega komuniciranja, spremeni. Trajna nesposobnost komuniciranja pomeni pravzaprav trajno odločitev posameznika za vlogo "igranja žrtve" in nepripravljenost spremeniti tako stanje.

Mogoče pride komu prav (osvežitev osnovnih pojmov komunikacije) … nikoli ne veš. ;;)))


Dodatek: Ja, ja, vem, da imam preveč časa. ;) Drug teden se začnejo predavanja in bom nehala pisat neumnosti!

Poroka

Septembra se je pročila naša prva Eldzejevka. Ves čas smo spremljale priprave in se seveda udeležile predporočnega piknika. Ko je končno prišel tisti usodni dan in smo stale najprej v poročni dvorani in nato v cerkvi, smo šele dojele, da gre zares. Joj, kar poročila se je!!! No, sedaj smo se navadile na spremembo, sigurno hitreje kot ona sama. Obiskale smo jo v njenem novem stanovanju, si na hitro ogledale, kako zgleda zakonsko življenje in se seznanile z novimi obveznostmi, ki so doletele našo prvo nevesto.

Vsekakor vama želim vse najlepše K & M!

Danes je precej nenavadno, če se par poroči pred 25 letom. Ker je to prezgodaj. Včasih je bilo drugače. Naši starši/stari starši so se poročili še zelo mladi. Baje so bili pametnejši. Odgovornejši. Znali so poskrbeti sami zase. In živeti. Preživeti.

Pomembno je šolanje. Osnovna šola, srednja šola, fakulteta … Toliko let izobraževanja in nismo sposobni poskrbeti sami zase? Ne razumem!

sreda, 03. oktober 2007

Mulčki

Letošnje leto je bilo na našem koncu precej pestro. Padla je ideja, da se v našem gasilskem društvu bolj resno začnemo ukvarjati z mladino. Z Lucijo sva šli takoj v akcijo. Pravo malo presenečenje je bilo, ko sva ugotovili, da je otrok res velikooooo. Na začetku smo se malo lovili, saj smo se podajali v vode, ki so nam bile v večini povsem neznane. Pa je šlo! S pomočjo različnih nasvetov, literature in lastne iznajdljivosti smo skupaj z vaško »mularijo« preživeli zanimivo sezono.
V celem letu je sodelovalo okrog 30 otrok. Udeležili smo se kviza, orientacije, tekmovanja v vedrovki in štafeti, tabora v Libeličah … in dosegli lepe rezultate. Glede na to, da smo na tem področju bolj kot ne začetniki, so rezultati celo odlični!

Mulčki so zakon! Res! Vedno polni energije, novih idej in večkrat tudi povzročitelji neumnosti. Včasih takih manjših, katerim se samo nasmehneš, včasih večjih, ko bi jih najraje poslal domov. Ampak vse to pride v paketu. Paketu, iz katerega se lahko naučimo marsikaj. Otroci na svet gledajo drugače. Nisem še sicer stara (se mi zdi), ampak moj pogled na svet se precej razlikuje. Pa si včasih želim, da se ne bi.

Zadnjič, ko sem pazila dvojčici in smo pred spanjem brale pravljico, me je Špela vprašala, zakaj v zgodbi (Lepotica in zver) Lepotica nima mamice. Ostala sem brez besed. Zakaj se v zgodbi pojavi samo oče in njegove tri hčerke? Naj 3-letnemu otroku rečem, da je mamica umrla, čeprav ne vem, če je to res. In kako to sploh razložiti? Na koncu smo določile, da je gospa, ki je v slikanici narisana pa nima neke posebne vloge, mamica. Punci sta zadovoljni zaspali. Meni pa je ostala misel, kako znamo odrasli površno gledati na stvari. Otroška logika pa je tako enostavna. Kaj se zgodi z nami, ko odrastemo? Kam gre otroški pogled na svet? In predvsem: ZAKAJ se to zgodi?

torek, 02. oktober 2007

Kravica Katka

Poznate kravico Katko? Simpatična kravica, prijazna, vedno pomaga drugim. Govorim seveda o liku iz risanke.

Danes sem se zbudila precej pozno. Po dolgem času sem namreč brez skrbi in lahko malo zabušavam. Sicer imam precej dela, ampak bo že počakalo. Zdaj nujno potrebujem par dni počitka. ;) Opravila sem vsa jutranja opravila; obesila perilo, šla s psom na sprehod, pospravila posodo, si skuhala kavo, prižgala računalnik in preverila pošto, novice itd. In končno prižgem tv. Nadaljevanke, prenos iz parlamenta, neke družinske oddaje in !!!! RISANKA!!! Pa to ne katerakoli risanka, ampak the RISANKA – kravica Katka, seveda. Z navdušenjem sem pogledala, kako se moj priljubljen lik trudi pomagati štorklji, da bi prišla v svoje gnezdo. Številne barve, malo popačeni liki, v bistvu precej nerealni, saj so velikosti živali in barve precej drugačne kot v resnici. Ampak zelo simpatično. Priporočam.

Potem sem šla prebrat, kaj sem že pisala na blog. Katastrofa! Vejice, pravopis!!! Določena profesorica bi rekla, da niti v osnovni šoli ne bi smela učit, najbrž bi moja prisotnost škodovala že otrokom v vrtcu. Pa kaj! Ne bom ničesar popravila. Naj ostane kot je. In napake bom delala še naprej. Zato, ker nikoli ne preberem tistega, kar sem napisala in zato, ker mi gre na živce, če moram biti pozorna na pravopis.

Še dobro, da je vmes prišel pismonoša (naš poštar je super, verjetno je edini, ki me včasih spravi iz hiše v pižami, ker besno trobi in se vsa zmešana, še napol zaspana potem zunaj opravičujem in ga prepričujem, da sploh nisem spala in me zagotovo ni zbudil … pa sploh ni očitno, da temu ni tako … ).

V glavnem, danes je torek, priloga dnevnemu časopisu Ona napoveduje super horoskop.

DVOJČKA
Dinamičen teden bo prinesel zanimivosti, novosti, izzive. Vse bo pozitivno, čeprav mogoče ne bo videti tako. Energija bo spodbujala rast, premikanje, usklajevanje in poudarjala lepoto v vsem, česar se boste dotaknili. Prebujanju bo sledil tudi čustveni svet. V sebi bo nosil vse prvine, s katerimi se najraje izražate. Na vse boste gledali skozi rožnata očala.


Dragi moji, VZAMEM!!!! Vse napisano, z rožnatimi očali vred, pa čeprav sem skeptična, kadar gre beseda o horoskopu.

ponedeljek, 01. oktober 2007

Ženske IN nogomet

Prvič se mi je zgodilo, da sem se lotila česa takega (v zadnjem času očitno to večkrat delam). Na pobudo DMD-ja smo se punce namreč odločile, da se udeležimo nogometne tekme. Nekje sredi tedna se mi ideja še ni zdela tako slaba. V soboto sem se že spraševala zakaj sem obljubila, da grem … v nedeljo pa mi je bilo že presneto žal. Ker sem obljubila in predvsem, ker sem prepričala kar nekaj punc, da se mi pri tem podvigu pridružijo, si nisem upala v zadnjem trenutku reči ne (pa čeprav ni veliko manjkalo). No, pa smo šle in ni mi žal. Tekma niti ni bila tako slaba. Ekipa proti kateri smo igrale je sicer bila precej agresivna, večkrat sem bila presenečena nad njihovim besednim zakladom. Nikoli si nisem mislila, da mi lahko popolna tujka zaradi ene žoge reče kaj takega, kar jaz rečem svoji sestri le kadar se RES skregava (pa še takrat ne mislim resno). Vsekakor zanimiva izkušnja.

Včasih ločujemo ženske in moške poklice, opravila in seveda tudi športne aktivnosti. Nogomet je moška disciplina, tako kot je kuhanje ženska. Pa je res?

Zagotovo imajo ženske več prakse za štedilnikom. Moški so z žogo veliko bolj spretni kot ženske. Lahko bi naštela še veliko prednosti in pomanjkljivosti.

Zaključek z moje strani je naslednji: dobrodošle so spremembe!!! Moški za štedilnikom in ženske na igrišču z žogo. Brez nepotrebnih pripomb tako z ene kot z druge strani. Seveda vse do določene meje. Primerjava je mogoče res malo smešna, ampak zelo nazorna, če pomislim na številne »moške« komentarje na nogometni tekmi. Pa pojdite vi v kuhinjo in skuhajte kosilo, če ga znate!

Seveda pa vedno obstajajo izjeme. Na obeh straneh.

In tukaj je slika! Hvala RR!

(kravica) Katka 2008 © Blog Design 'Felicidade' por EMPORIUM DIGITAL 2008

Back to TOP