Slovo

Danes sem se odločila, da je skrajni čas, da s stene snamem medalje, ki smo jih v sedmih letih prigarale z gasilkami.

V bistvu sem to hotela naredit že pred časom pa vedno odlašam, ker se mi ne da plezati po postelji ... V glavnem, vseh 18 medalj danes potuje v škatlo in na podstrešje. Ja, saj je bilo super, lepo, zabavno, naporno, ogromno novih ljudi (predvsem fantov), super družba, žur, dolge vožnje ...
Vsaj 2x na teden vaje. Od maja do julija ter konec avgusta in september. Vsako soboto na drugem koncu Slovenije. Korovci, Novo mesto, Kočevje, Škofja vas, Hajdoše, ... pa vse lokalne tekme ... Toliko spominov, da rabim vzpodbudo, da se jih sploh spomnim. In sem šla nalašč pregledovat slike in ugotovila, da jih večina ni primernih za objavo. In predvsem ugotovila, da je bilo res fino, ampak da se vsega tega ne bi šla več. Nekako dovolj je. Mi je pa še vedno smešno in ne morem verjet, da smo trenirale toliko let isto vajo in se je nismo naveličale ...

Vedno znova in znova ...

Dodatek: Ne se smejat posnetku. To je vaja iz Kočevja, kjer je bilo državno tekmovanje in smo bile druge. Z nami je šel cel avtobu navijačev, tako da ...