Osnovni bonton in ...
… nekaj malega o pozdravljanju.
Zdi se mi lepo in prav, če človeka, ki ga poznaš, ko ga srečaš, tudi pozdraviš. Včasih se delam, da koga ne vidim. Če sem slabe volje, če mi ni do pogovora. Načeloma sem prijazna in vse pozdravljam oziroma odzdravljam, včasih noro maham, včasih le pomignem z glavo. Odvisno od situacije. Če se peljem v avtu domov, potem le migam z glavo. To je sicer zelo smešno, ker na poti do doma ponavadi srečam vsaj 10 avtov, ki jih vozijo znanci. Smešno je tudi kadar vozim očijev avto. Takrat odzdravljam tudi tistim, ki jih prvič vidim.
Normalno pozdravljam normalne ljudi.
Noro maham tistim, ki jih imam noro rada. Včasih tudi tistim, s katerimi se ne razumem. Take tudi zelo rada ogovarjam. Ker je njim bolj nerodno kot meni in mi ne upajo pogledati v oči. Preverjeno.
Strašno lepo in prijazno se mi zdi, da se pozdravi tudi, ko prideš v knjižnico, v zdravstveni dom, v malo trgovinico (v hipermarketu se ravno ne trudim s pozdravljanjem), … Glede voznikov avtobusov sem nekoliko bolj skeptična. Vedno sem ob prihodu na avtobus pozdravila, dokler se mi enkrat ni pripetilo, da sva nekje na sredini vožnje v avtobusu z voznikom ostala sama. Precej zoprna zadeva. Voznik je očitno posledično mislil, da sem »odprta« še za kaj več, kot le pogovor (pa še za to nisem bila). Do glavne postaje sem tako sedela čisto na zadnjem sedežu in kot pribita gledala skozi okno. Mučno. Res.
Se mi pa dogaja, da me mlajši zelo lepo pozdravijo. In zraven še celo vikajo. Pri mojih rosnih letih se mi zdi to zelo nepotrebno. Včasih sem malo važna, če me kdo od mlajših vika. Včasih pa tega ne maram. Ne maram tudi, da me mulčki kličejo gospa učiteljica. Ker nisem gospa, učiteljica tudi še nisem. Kombinacija je pa sploh ubijalska. Takrat se počutim … kot da bi imela vsaj 60 let. Gospa učiteljica. Tristo kosmatih!
Torej, pozdravljanje je lepo. Prijazno. S tem lahko marsikomu polepšamo dan. Jaz se večkrat nasmehnem, ko koga srečam. In to je včasih dovolj, da dan preživim bolj optimistično, kot bi ga sicer.
Dodatek: Če tole ni najbolj cukrast prispevek, kar sem jih napisala!
7 komentarji:
Ni cukrasto! Prav lep post je :)
Saj smo po moje vsi isti. OK, jaz v avtu ravno ne pozdravljam, sem pa lepo vzgojena in pozdravim v knjižnici ipd. Po moje je pozdravljanje na avtobus stvar navade. Jaz dokler nisem prišla v LJ, sem tudi pozdravljala voznike. Zdaj jih pa ne več :)
Kar se tiče pa gospe učiteljice, so tudi meni že tako rekli. Pa sem jim rekla, da če zgledam tako stara, da me kličejo gospa. Potem me je pa en učenec klical PUPA :) Mulčki :)
Jaz tudi vedno vse pozdravim. In sem potem zelo annoying, če kdo ne odzdravi. Začnem kar kričat, DOBER DAN!!! No, to se mi je dogajalo, ko sem delala v baru - mi je šlo takooooo na živce, ko je nekdo prišel na kavo in kar direkt: "Kavo!" In jaz: "Ja dober dan, a ne?" Sicer pa sem se vedno že pri vratih drla kot malo usekana. Ampak s tem res polepšaš dan - če ne drugim, vsaj sebi.
Bi pa mogla videti v Ameriki - prodajalka na blagajni: "Hello, how do you do?" "A ti to meni?" In potem stricu: "A jo poznaš? Zakaj me pozdravlja?" In sem ugotovila, da so Američani zelo zelo prijazni. Sem bila čisto šokirana - še celo vprašajo te, kako si!! Kdaj že se je v Sloveniji to zgodilo? No, če bi prišla, ko sem še delala, na kavo, bi tudi ti do doživela :))
@GF: Saj najbrž je res vse skupaj stvar navade. Odvisno je pa tud od dneva, vremena ... Je pa res, da so v Lj drugačne navade. Ja mulčki znajo bit iznajdljivi. Česa vse se ne spomnijo. ;)
@A: Že filing je beden, če nekoga pozdraviš in ti ne odzdravi. Js sem bla tud elergična na folk, ki ni najprej podravil, potem pa povedal kaj bi rad. A misliš, da smo Slovenci tolk zategnjeni? Že mora bit nekaj na tem ...
Matr, ste zoprne s tem pozdravljanjem!
Jaz pa čimmanjkrat pozdravim, lepši je moj dan. Jebat ga:).
Ja, ja ... ti se oglašaš, ki vedno tako lepo pozdravljaš, se smehljaš in si prijazna. Nič ti ne verjamem! ;)
Ampak je res. Večkrat se naredim, da ne vidim, ko vidim, kot pa da vidim:) ...
To tud jaz delam. In je tolk fino. ;) Samo včasih mi gre pa na živce, če me drugi očitno ignorirajo. Oh, spet začaran krog ...
Objavite komentar