Selitev

Današnji dan je poln presenečenj. Res, res. Veliko luštne družbe in klepetanja, nekaj malih nakupov. Konzorcij je še vedno moj najljubši kraj, čeprav danes s K. nisva imeli dovolj časa. V glavnem, dan je minil, kot bi mignil. Ko sva z A. pri najboljšem sosedu stali na blagajni, je mimo prišla N. Blabla ... greva na kavo. Odpeljem A. domov in se dobiva. Tam kot ponavadi. Sem vedela, da jo nekaj muči, ker me je v zelo kratkem času že parkrat klicala, če imam čas. Mamica gre v službo, otrok se bo čuval pri babici. Skrbi jo, kako ga bo razvadila, da ne bo več spal, kot ga je naučila ... in predvsem, kako ga bo sedaj malo videla. Da se bo odvadil, da je ona mamica. Žalostne in solzne oči, da je bilo še meni hudo. Pa sva imeli srečo, ker je bil natakar zmeden. Najprej naju je prišel vprašat, kaj bova. Pa ga ni bilo nazaj ... in čakava in čakava. Pa grem pogledat, kaj se dogaja. Revež je pozabil. Je prinesel končno kavi in se opravičeval. Cel dan že dela, bivša ga je znervirala, punca, ki bi morala delati popoldne, je zbolela. S solznimi očmi je potem razložil, kako mu je hudo. In seveda močno smrdel po alkoholu. Kavi je že naredil, potem pa pozabil, kam jih mora nest in je eno zlil stran, eno pa je sam spil. :) V glavnem, hiša je častila. Vseeno smo se na koncu smejali. in potem pridem domov - selitev. Računalnik, ki je bil prej v dnevni sobi, gre sedaj v mojo bivšo sobo. In sedajle, ko to pišem, sem že sama samcata v novem "kabinetu". Slaba stran tega je predvsem ta, da ni tv-ja. Vedno namreč delam kaj na računalniku in gledam tv. Dobra stran je ta, da bom vse sedaj naredila hitreje. Ah, ne. Varčujem za prenosni računalnik. Tukaj mi ni všeč.

Sicer pa se nič pametnega ne dogaja. A. me je danes "streznila", da moram biti bolj nesramna. In bom. Kdo tukaj slabo vpliva na koga? :) Hecam se. Včasih se preveč obremenjujem s stvarmi, ki tega niso vredne. Delam na tem. :) Zdaj grem pa pogledat, kako se obnese moje novo lepo kazalo za knjige.