Ne počutim se dobro

1. Ker sem očitno zbolela. Zjutraj sem še vsa v pogonu opravila vse svoje dolžnosti - telovadila, šla do Trojice, obesila perilo ... Potem pa mi ni več zneslo. Verjetno posledica vikenda. Dvakrat sem pazila bolne otroke. Ne, nisem žurala. Ampak (prepričana sem) jutri bo že bolje.

2. Ker mi ljudje solijo pamet. Pa kaj te briga, kaj jaz delam? S kom se pogovarjam? Kaj se pogovarjam? In kakšna sem? Ne vem, zakaj ljudje ne razumejo, da je moje življenje moje. Če ne želijo biti del mojega življenja, potem se do mene pač tako ne bodo obnašali. Sploh me čudi, da imajo ljudje čas, da se ubadajo s takimi stvarmi. Je res, da sem bil danes cel dan doma in sem imela obilo časa za razmislek. In sem razmišljala. Brata sta mi včeraj rekla, da sem očitno zanimiva za opravljanje oziroma kaj za vraga delam, da si me ljudje tolikokrat privoščijo. Ne vem. Mogoče sem preveč prijazna in je čas, da nekaj ljudi nekam pošljem. Sem ravno prave volje.

Sicer se imam pa fino. V petek sem pazila Aljo. Sva ustvarjali, se sprehajali, žogali, lovili ... V soboto smo imeli dan odprtih vrat. Že dopoldne priprave in potem popoldne ... pestro. Skuhala sem najboljše kuhano vino na svetu. In najmočnejše. :) Zvečer sem pazila dvojčici. Najprej smo pekle palačinke, gledale risanke, proces pripravljanja za spanje in spat. Ko sem jima brala pravljico (ugotavljam, da so knjige za otroke fenomenalne) reče Špelca, da jo boli trebuh. Sem pač mislila, da noče it spat, kar je precej pogosto. Potem pa začne bruhati. Jojmene. Dvakrat sem šla ven, ker je bilo to zame preveč. Potem sem se osredotočila na Špelco, ki je bila super faca. Sva se umili, preoblekli in zamenjali posteljnino. Potem sta lepo zaspali. Jaz sem sprala posteljnino in šla gledat tv. Potem zaslišim jok. Tečem gor in .... neeeeeee, še Nina. Ponovimo vajo. S tem, da je Nina malo slabše sprejela situacijo. Pa sva se pomirili in zaspali nazaj. Po ponovljenem postopku sem televizijo popolnoma utišala in poslušala, kaj se dogaja. Jap. Nina je spet jokala. Tokrat je bilo vse ok. Malo sva se pocrkljali in je zaspala nazaj. Čez nekaj časa spet. Potem sem jo vzela dol, ker je zbudila tudi Špelo in sta obe jokali ... No, ampak otroci včasih presenečajo. Špeli sem razložila, da se Nina ne počuti dobro in je pridno zaspala nazaj. Nina je šla z mano in se zelo odraslo obnašala. Tako odraslo, da me je prav nasmejala. Razlagala, kako je prišlo do tega, da je bruhala. Kako bova mamici povedali, ... Do pol enih ponoči sva sicer še nekajkrat obiskali wc, ampak je bilo na koncu vse ok. Včeraj sta bili že kot novi (danes sicer baje temu ni več tako) in v polnem pogonu. In ja, danes bruham jaz. :) Sicer sem pa prav ponosna, da sem zadevo izpeljala, kot sem jo. In da sem preživela. Da nisem panično klicala mamice. Ves čas sem imela v mislih, da se je zelo veselila, da gre na koncert. In sploh ni vedela, da sta punci bolni ...

In drugače nič novega. Prebiram druge bloge in se zabavam nad dogajanjem. Berem knjige in gledam tv. V resnici zabušavam. In zdaj grem zabušavat naprej.

Dodatek: Neee, ne govorim tako grdo, kot sem pisala v prejšnjem postu. Sploh ne. Pišem pa lahko grdo. Sploh ni slišati tako grozno. :)