Roki!

Iz malega raste veliko ... a tudi veliko ima lahko še vedno otroški pogled in nagajiv nasmeh. :)

Dragi bratec, vse najboljše!

Huh. Sem rekla, da ne bom nič pisala, ker nimam časa. No, saj ga res nimam, ampak če si ga vzamem, se vse da. Do sestrine poroke je še natanko 9 dni. Se pravi, da bo poroka naslednjo soboto. Priprave so v pripravah in se dogaja. Jutri imamo dekliščino, in ker ravno nekaj računalnik dela, imam čas, da na hitro kaj napišem. Kako torej zgleda moj teden? V ponedeljek sem zjutraj delala. No, čisto zjutraj sem šla najprej na probo za obleko. Popoldne sem šla v Ljubljano, kar se je na koncu izkazalo za odlično potezo. Dobila sem se na dveh kavah in potem zavila še v BTC in posledično kupila še denarnico za poroko. Točno tako, kot jo rabim. Sicer sem zvečer prišla domov (pre)pozno, ampak je bil dan super. V torek sem spet delala. Trenutno sem full važna, ker nisem nikjer v velikem zaostanku oziroma imam narejenega več, kot sem pričakovala. Popoldne sem šla na "sestanek", zvečer pa po Ž. na letališče. letalo naj bi pristalo ob pol devetih, pristalo je ob 23h. Ko sem spila že tretjo kavo in se mi nič več dalo, sem ugotovila, da je v bistvu kar hitro minilo. S P. sva se hecali na I. račun, njej pa to nikakor ni sedlo. Potem še nisem smela fotkat, tako da je nastalo samo nekaj fotk (še vedno z mojim ubogim mobitelom). Ko sem prišla domov, je bila že sreda. Zjutraj hop, veselo na delo. Popoldne spet na probo. Na najdaljšo probo na svetu, ker sem se očitno zataknila in prišla domov zvečer. V trgovino, v ne povem kam in domov. Pa ne vem. Ful je stvari, o katerih (še) ne smem pisat pa jih delam in so strašno zabavne in zame precej nerodne. In zato pišem kr neki. Same dolgočasne zadeve.

Aha, je že premlel računalnik. Še slikce naložim pa me že ni več ... ::))

Kava.

Čakanje.

Noga.

Roki in kava in voda.

Zadnja polovica.

In Petra!

Pol Petre pol Irme. In gasilski aparat.

In še vedno čakanje.

Dodatek: Ja, res smo dolgo čakale. :)

Kuku, sem že tu!

Preživela Kolpo. Pa če potegnem črto, je bilo prav super. Res pravo preživetje v naravi, ker nismo imeli tekoče vode, elektrike, v bistvu ničesar. Razen agregata za hladilnik in žar.

kraj: ob Kolpi (trava, voda, igrišče za odbojko, nogomet in paint ball, wc)
čas: petek, sobota, nedelja
število udeležencev: 25

Pa poglejmo dejstva:

1. Spanje v šotoru je udobno, če imaš super blazino. Ampak Katja ni Katja, če ne bi svojih slušnih sposobnosti vzela s seboj in tako posledično slišala vsako šepetanje v sosednjih šotorih, smrčanje, hojo, smeh, pokanje ... ma svašta. Spanja je bilo torej malo. Če sem bolj natančna - skoraj nič.
2. Ni smešno, če se skriješ ponoči nekomu v šotor in te skoraj kap, ko prideš z wc-ja. Še dobro, da sem videla noge in A. pravočasno opozorila na nevarnost. Tudi ni smešno, če ljudem, ki bi radi v miru spali treseš šotor in se delaš, da je potres.
   
3. Travarica ni pijača, s pomočjo katere bi se človek napil. Je bila pa dobra. Želodec me je pa noro bolel.
   
4. Šest litorv kave za dobro jutro. Sicer pa vstajanje ob 6h.
   
5. Čolnarjenje. Zanimiva zadeva. Kolpa je strašno mirna voda. In na začetku strašno nizka. Sicer je bil pa naš čoln izjema. Zapeljali smo na vse možne skale in zapreke in prepreke. Tudi tam, kjer ni bilo ničesar. Zagotovo smo podrli rekord v nasedanju na Kolpi. :)
6. Najbolj nezahtevna skupina ever. Niti ene pritožbe. Popolnoma prilagodljivi ljudje. Še nisem doživela, da bi vsi brez težav jedli popolnoma identične sendviče.
   
7. Vreme je bilo odlično. Vsaj glede na razmere po Sloveniji.
   
8. Nove besede oziroma osnovno besedišče, če hočeš preživeti na Kolpi: rebelde, šalabajzar, Školjko in nooo, si sitna.
   
9. Škoda, ker je danes že ponedeljek. Škoda.
10. Fotk pa še ni. Jih moram dobit.
11. Še ostala dejstva, o katerih sedaj nimam časa pisati: medvedi, pivo, veliko piva, koruza, odbojka, čevapi, dolga vožnja, smeh, veliko govorjenja, snemanje Tarzana, Kekca, James Bonda in še in še, Roki, nora familija, zgoraj brez - v majici ...
    

Pregled tedna

1. Moj stari dolg ... lep napis na majici. Priznam, nisem talent, ne znam narest lepe fotke. Ampak važno je sporočilo, važen je namen. Danes lahko uradno povem, kaj ta napis na majici sploh pomeni. Predlagam klik na tole stran. :)

2. Če sem bila še v ponedeljek pesniško razpoložena, sem bila v torek že na starih tirih. Stari tiri zame seveda pomenijo malčki. Pa poglejmo, kje vse sem bila ta teden. :) :)

V torek pri Amadej(k)i.

V sredo pri Lini.

V četrtek pri Žig(c)u.

A niso luštni? :)

3. Noooo, ta teden je imel še en presežek. Sosed se je odločil, da bo kuril in tako zasmradil in zavil v dim celo sosesko. Ni mi jasno, kako je lahko tako, tako ... Razumem, da se je to zgodilo enkrat in je bilo pač tako vreme, da je ves dim ostal pri tleh. Ampak, ko sem včeraj prišla domov in spet zavohala dim v sobi, kjer mi itak vse smrdi, kot bi kurila ne vem kaj ... Raca na vodi!!! Pfuj in pfej.

Takole sredi lepega sončnega dne izgleda naša okolica. In tole strašno smrdi.


4. Sosedova psička. Ker je še majhna, jo hodim spuščat. Sicer psov ne maram, ampak s tole mladenko sva skelnili sporazum, da me nikoli ne ugrizne. Če me ... je lahko cel dan zaprta, ne pridem več blizu. :) In tako me najprej prijazno gleda in se hoče igrati, potem pa jo ucvre kot strela na sonce in se sonči in lenari.


Tako. Sedaj pa odhajam za vikend na Kolpo. Jupijuhej. :)

Pravljica o deklici z dolgimi in črnimi lasmi! Pravljica za Bonny!

Nekoč pred davnimi časi (oziroma pred 25 leti) je sijalo sonce. Se mršilo in dolgočasilo. Bilo je nestrpno, saj se je na veliko šušljalo. Šušljale so travice, šušljali so ptički, šušljala je celo solata. Šušljal je paradižnik, šušljala je vsa zelenjava.

Novica se je razširila kot blisk. Rodila se deklica. Rakec ob morju je v pesek zapisal ta poseben datum. In veselje se je pričelo.

Deklica je imela lepo otroštvo. Veliko se je igrala, veliko je pela in veliko se je smejala. In je rasla.

In je se je nekega dne znašla v mali učilnici na FF-u s še eno deklico. Potem sta dolgo, dolgo edini ob petkih in sobotah sedeli sami v tej učilnici. In ugotavljali. Ugotovili, da je pravi čudež, da se nista srečali že prej. Po številu skupnih znancev sta zagotovo podrli svetovni rekord. In ga še vedno podirata. Skupaj sta nato šli naprej. Do srečanja z dvema fletnima mladenkama, ko so dnevi na fakluteti postali še bolj zanimivi.

In danes deklica praznuje 25 let. V spomin na svoje rojstvo in iz hvaležnosti še danes ne je zelenjave. Še vedno se z velikim veseljem vrača na morje, k zapisu o rojstvu. Še vedno se na vsa usta smeji. Še vedno je prinaša ljudem okrog sebe veselje, kot na dan, ko se je rodila.


In sedaj?
Pripoved sploh ni bila pravljica. Pravljica se z današnjim dnem šele začne!

VSE NAJBOLJŠE BONNY!

Dan za poezijo (1.)

Enkrat sem se teme že lotila. Sedaj sem začutila klic po predstavitvi moje nove pesniške zbirke. Ne trudite se, je že razprodana. LOL. Torej, naslov veleumnega čustvenega izliva se glasi: Biti. Naslovna pesem s podnaslovom Tukaj sem pa je danes na tapeti.


Biti (Tukaj sem)

Tukaj sem.
Stojim.
Gledam v sonce.

*
*
*
*
*
*
*
*

Branje obrazložitve priporočam le matematikom, fizikom, pilotom in astronavtom. Ostali verjetno razumete poanto tega genialnega besedila.

V pesmi vsekakor izstopajo tri področja:
1. domovina

Biti tukaj, kar ne more biti drugje kot doma, doma v domovini. Pokočna stoja. Izraz ponosa. Tukaj se kažejo tudi prvine olimpijskega duha, zmage Kozmusa in ostale medalje. Vsekakor je domovina meni zelo ljuba tema. Čutim potrebo po izražanju pripadnosti našemu narodu, zato je prisotna praktično v vsaki pesmi.

2. onesnaževanje

Ali je zdravo gledati v sonce? Ali naše oči pri tem trpijo? Ali sonce sploh še vidimo, glede na to, da je nad nami kup nesnage? Kaj pa naši otroci? Kako bodo živeli, če jim bomo uničili zemljo? Tukaj je vprašanje zelo izrazito, neposredno in kritično. Treba bo nekaj ukreniti.

3. ljubezen

Ni filma brez ljubezni, ni knjige brez ljubezni in poezije brez ljubezni. Ljubezen nas združuje, ljubezen nas naredi ljudi. Čutna ljubezen, ki je izražena tokrat, se kaže v stoji. V tem, kako nekdo je in stoji. Vse to zaradi nekoga. Spoštovanja in ljubezni do nekoga. Drugače ni nujno, da bi bil tam in lahko bi sedel. In nenazadnje pogled v sonce. Upanje. Sreča. Toplota. Porjavelost (lahko nezdrava, tukaj je potrebno paziti, da ne pride do opeklin). Ljubezen.

Dragi moji, na tem mestu zaključujem. Nepredvidena ponedeljkova jutra so namenjena poeziji. Poezija je safr. Pozija je furanje lajfa. Poezija smo mi.

Bodi dovolj. :)

Razočaranja in veselje

Neka bedna razočaranja. Kup besed.

Ampak na koncu je veselje. Danes sem imela spet delavnico. Ti otroci me utrudijo. Izčrpajo vso energijo. Ampak, ampak so tolk fletni. Vedno izvem tisoč novih stvari. In vedno me nasmejijo. Danes je Neli dala konjičku ime Katja. :) In se mi že dogaja, da me mulčki po Ljubljani pozdravljajo in mi mahajo. Lušten občutek.

In prva fotka male Line. Jutri jo grem obiskat. KOMAJ čakam.

Zadnje čase sem spet majhen otrok. Utrujen majhen otrok.

Pa sem dočakala!

Natančno 9 dni po predvidenem roku. Točno ob 19.58 je na svet (končno) prijokala Lina.

Čestitam Tjaša in Dušan!
Pozdravljena mala Lina!

Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ...

Dodatek: Vedla sem, vedla sem, vedla sem ... da bo punčka.
Dodatek 2: Zdajle je stara točno 1 uro. :)

Več zdrave pameti

Včeraj me je na postelji pričakala majica. Z napisom. Luštno. Všečno. Majica je črna, napis je srebrne barve, kar se na sliki seveda ne vidi.

Se nadaljuje ...


Dodatek: Bom pametnejša oziroma bolj zdravo pametna, če nosim to majico? :)

Hvala Ana za ...

... darilca iz Avstralije.

Jih pridno nosim.

Sem razmišljala, kaj naj naredim z njo, ker mi je bila tako všeč. In sem (zelo previdno) prišila nanjo obesek, tako da jo lahko nosim na svoji najljubši torbi in se igram z njo. Sicer se pa tako bojim, da bi jo izgubila ali da bi se zmočila, umazala ... da je skoraj ves čas v torbi. :)



Ko se bom spet učila, pa objavim še svinčnik ... :::))

Seznam(čič)

Takole. Vikend je za mano. Rekord? No ja. :) Je že kaj vmes prišlo. V petek sem se zadržala v Ljubljani, v soboto sem šla z Ano rolat, včeraj sva šla s T. na kavo k B&B.

Ugotovitve tega vikenda:

• Tudi jaz kdaj pa kdaj ostanem brez besed.
• Bele reči so ovce in NE krave. Ali sploh obstajajo bele krave?
  
• Sitna sem (to ni nič novega).
• Vislice oz. uganjevanje besed se lahko greš tudi tako, da je mulček na dvorišču/parkirišču, ostali pa na balkonu v tretjem nadstropju. Pa kaj če vsi slišijo. :)
• Čudeži se dogajajo. Dejansko grem sem ter tja k sosedom, da pogledam kako je z njihovo novo psičko. In jaz sploh ne maram psov.
  
• Mislim, da sem (skoraj) zalotila gospoda pri dejanju. Pri dejanju, ki je prepovedano. Oziroma prepovedano je gojenje določenih rastlin. Če kdaj slučajno izginem, potem veste zakaj ...
• Prebrala sem (zgolj/le/samo) 3 knjige.
  

Ok, bistvo ... bistvo ... seznam knjig, ki jih imam trenutno doma in ki so v pripravljenosti, da jih zgrabim in preberem. :) sem razmišljala ali bi napisala kakšen komentar o prebranih pa mi nekako ni do tega. Roko na srce (LOL), ljudje smo različna bitja z različnim okusom za knjige, kaj naj torej drugim vsiljujem svoje mnenje. Zato kratko in jedrnato, tisto, kar je trnutno doma ...

Že prebrano:

1. Sabine Dardenne: Imela sem 12 let, vzela kolo in se odpeljala ...
2. Judy Blume: Poletni sestri
3. Noelle Chatelet: Dama v modrem, Ženska v rdečem in Deklica in sončnice (priporočam vse tri)
   
4. Gary Romain: Lady L.
5. Souad: Živa zažgana
   

Še neprebrano:

1. Helen Fielding: Prebujna domišljija Olivie Joules
2. Jean Genet: Naša gospa Cveta
3. Sabine Kuegler: Otrok džungle
4. William Hoffer: Ne dam svojega otroka
5. Robert Harris: Imperij
6. Fatou Diome: Trebuh Atlantika
7. Berta Bojetu: Filio ni doma

No, dejte bit tolk prijazni/e in izpolnite tole anketico za Ajdico. ::)) Tenkju.

Rekord morda?

Ta teden sem rahlo nemirna. Zato v dopoldanskih urah delam, včasih še malo v popoldanskih, zvečer pa težim folku, da se druži z mano. Načeloma sem sicer skrajno zategnjena in zapečkarska oseba, ta teden pa moram vsak večer nekaj početi. V ponedeljek smo tako imeli redni sestanek, ki se je sicer malce zavlekel in spet sem bila edina punca. Na teh zadevah sicer ne morem manjkati, ker se prilagajajo meni in A. So se pa lepo navadili, da tisti, ki prinese pijačo (ponavadi so razlogi rd, nov avto, nič), prinese zame nepivo. V torek sva šli z Ajdo na dolgo obljubljeno raziskovanje in iskanje primerne poti za najino rekreacijo. Odkrili odlično pot, sicer sem včeraj izvedela, da so tam v bližini ta teden našli truplo, kar nekako ni prijetna novica. Se pa resno sprašujem, kako je mogoče, da je novica do mene prišla šele včeraj, če sem vendarle pravi zaklad tračev. Oseba, ki vedno vse izve. Tokrat so očitno moje linije zatajile. :) Sreda - sem šla na obisk k sestrični. Punca bi mogla v sredo rodit, pa še danes nič. Močno držim pesti, da bo danes, ker je tak super datum. In moja slutnja pravi, da bo punčka. Sicer še nihče ne ve in zna biti, da se moja slutnja moti, ampak več kot očitno navijam za punhko. :) Zvečer je prišla Ana in sem jo najprej spravila na sprehod, potem sva igrali pink ponk in ji gre že super. :) Včeraj sem bila z drugo nosečnico K. in T., ki je nisem videla že od decembra, na kavi ... jupi ... luštno. Hiter ogled trgovin in domov. Zvečer sem v temi v kurilnici želela prižgati luč in sem se s prstom zaletela v vrata, kar je povzročilo hudo bolečino in krvavenje mojega ubogega prstka. Upam, da noht ostane cel in nečrn.

Kaj pa danes? Kaj pa jutri? Kaj pa v nedeljo? Popoldne grem v Lj sestri končno kupit uhane za poroko. Zvečer? Če ne bo druge, bom postavila rekord v branju. Sestra mi je prinesla velikooo knjig, ki nestrpno čakajo name. Ali jaz nanje. Se pa seveda tudi pustim kam povabit.

Stres

Včeraj zvečer sem strokovno ugotovila, da sem v obdobju stresa. Posledično se mi zato ne da pisati, čeprav bi lahko napisala 1000 stvari. Posledično imam dolg jezik, vsaj tako pravijo mati. In posledično zato preburno odreagiram na nekatere situacije.

Situacija: številka 1
Čas: ponedeljek
Vpleteni: primerek 1 in jaz

Jaz: "No, saj se slišimo."
P1: "Nič se ne slišimo, če pa nič ne pokličeš."
Jaz: "Zakaj jaz? Saj lahko tudi ti pokličeš."
P1: "Ne, res. Sej lahko pozvoniš, pa te pokličem nazaj. Ni problema. Samo res ne vem, zakaj nič ne pokličeš ..."
Jaz: "Sej si ti tuki moškega spola, pokliči, če hočeš, drugače pa nič."


Situacija: številka 2
Čas: torek
Vpleteni: primerek 2 in jaz

Telefon zvoni.
P2: "Živjo. Blablablablablabla ... Kdaj prideš v Ljubljano?"
Jaz: "Amm, verjetno v četrtek."
P2. "V četrtek jaz ne morem. Sem zmenjen za kosilo ob 14h."
Jaz: "Ja in? Saj četrtek ima 24 ur. Nisem rekla, da pridem točno ob 14h in sploh pa nisem rekla, da se dobiva. Pah."


Situacija: številka 3
Čas: torek
Vpleteni: primerek 3 in jaz

Jaz: "Ja, povej ne. A je to zdej kaka skrivnost?"
P3: "Ne, ne povem."
Jaz: "Zakaj ne? S kakšnimi posebnimi razlogi?"
P3: "Tako sem se odločil. Tako na oko."
Jaz. "Prosim?"

Ok, sej ne vem. V normalnih razmerah bi odreagirala čisto normalno oziroma sploh ne bi odreagirala, ker se sploh ne bi spotaknila ob take stvari. Ali pač? Tako sem se pa razjezila. V prvem primeru sem povedala svoje. Telefon je stvarca, ki deluje v obe smeri. In še nikoli nisem nikomur pozvonila. Če nekoga rabim, potem pokličem in je to to. Sovražim tiste, ki samo pozvonijo oziroma sama tega ne počnem. V drugem primeru je kaj hitro besede vzel nazaj in rekel, da se lahko prilagodi. Šment. Kam je šel zdej tisti egoistični ego? V tretjem primeru sem še vedno užaljena. Pa ne zato, ker bi hotela vedeti, ampak zato, ker se mi zdi grdo, da mi nekdo tako reče. Odločitve se sprejema ob določenih razlogih. Če so razlogi dobri, nikoli ne vztrajam (no, včasih). Ampak na tak način, ... Jap, še vedno sem užaljena.

??????

Čeprav:

1. Je za mano prva nova delovna izkušnja, ki je bila ... hmmm ... zanimiva. Dejansko me je moj novi šef pustil na cedilu oziroma me vrgel v vodo in sem mogla splavati sama (kot se je izrazil sam, ironija, ker je šel plavat on) in me pustil samo, ampak sem se imela super. Vse je šlo brez težav ... Luštno.
2. Že cel teden nisem več sama doma. Sploh ni slabo.
3. Sem si ogledala sestričnino novo stanovanje. Luštno. In me pri vsem tem predvsem ves čas spremljajo čudne misli in čudni občutki. Ker ... ker ... gresta/se selita v (pre)kratkem času dve osebi, s katerimi sem odraščala, ki sta del mojega domačega okolja, ki sta ... eh ... eh ... eh ... Nenavdušeno.
   
4. Sem imela najkrajši obisk v zgodovini obiskov. Ampak res. Je pa bil. :) Prijetno.
   
5. Sem bila pri Žigcu. Zaradi njega imam modrice po vratu in po rokah. Boleče. In moji dvojčici sta doma. ::)) Poljubčkasto mokro.
   
6. Ana in Tina sta prišli (skupaj z velikimi količinami sladoleda) na pink ponk. Rezultati so neznani. Bogatejša sem za super darilca iz Avstralije. Hvala Ana! Iiiiiii ...
   
7. Moj oči je imel rd in smo imeli piknik. Spet sem navdušena igralka pikada. :) Dobra sem. :)
   
8. In še tisoč in tisoč stvari ... razmišljanj, vprašanj, dilem, ... Zmešnjavno.
   

In ne čutim potrebe po pisanju na blog. In ne čutim želje po pisanju na blog.

Po 8 dneh nepisanja me niti enkrat ni imelo, da bi kaj napisala in me še vedno nima. Tole pišem s presledki, brez posebnega navdušenja in zelooo monotono in ... Pah, nimam posebnih vzrokov, nimam posebnih razlogov ... Očitno sem na poletnem spanju. Očitno.