(S)pomladanska utrujenost

Zjutraj sem težko vstala. Mogoče zato, ker sem šla (pre)pozno spat.
Ampak dvomim.
Na vlaku se mi je spalo. Mogoče zato, ker je bil zunaj hud (tukaj si mislite kako grdo besedo) mraz. Notri pa tako zelo toplo.
Ampak dvomim.
Ni se mi dalo peš do faksa. Mogoče zato, ker je zjutraj v mrazu precej neprijetno pešačiti dobrih 20 minut po Ljubljani.
Ampak dvomim.
Na predavanju sem se strašansko dolgočasila. Rešila sem križanko, soduku, klepetala in poslala najmanj 20 sms-ov (zraven sem si pridno delala zapiske). Mogoče zato, ker je bila profesorica danes zelo dolgočasna. In ker me glagolski sestavi ne privlačijo najbolj.
Ampak dvomim.

Šla sem v "the" drogerijo in si kupila lak za nohte in super dišeče robčke.
Brez dodatka.

V Domžalah sem šla z mami v trgovino in na kavo. Sem bila strašno sitna. Mogoče zato, ker mi je naročila tisoč stvari, ki jih moram naredit, ko pridem domov.
Ampak dvomim.

Mislim, da kažem vse znake bolezni. Resno se me je lotila spomladanska utrujenost.
Kaj naj naredim?
Kava? Čaj (z medom in limono)? Topla postelja? Vsaj en (dva, tri??) teden (ali dvojina oziroma množina) počitka?


Dodatek: Mislim, da me nekdo zasleduje. Vsak dan ga srečujem. Hodi tam, kjer hodim jaz. Danes me je pozdravil in me vprašal, če sem pridna.
Tukaj pride nabor grdih besed.
Končujem z vprašanjem: Ali slučajno oddajam kake čudne znake, vibracije, energijo?
Tukaj zopet pride nabor grdih besed.