Pust! Ja in?

Uvod: Uradno sem včeraj pojedla prvi krof.
V bistvu lažem, ker sem čisto prvega pojedla že v nedeljo. Čeprav tisti ne šteje, ker je bil trojanski. Štejejo le pustni. Torej, včeraj sem pojedla prvi pusti krof.


Kaj pa pust?
Maškara ne bom. Jutri imamo itak slavnostno/delovno sejo v našem gasilskem društvu, ker je točno 50 let od ustanovitve. Točno jutri. In Katja bo seveda tam, da poslika gospodo v uniformah. Sicer zadeva najbrž ne bo trajala v nedogled, tako da bi teoretično lahko šla še kam naprej (kot maškarca bi recimo lahko bila gasilka -> NOT!), ampak ne bom šla. Ker moram v nedeljo že zgodaj vstat. Spet imamo pri stari mami družinsko kosilo, kar pomeni, da bova z B. svoje kuharske spretnosti izvajali že od 7h naprej ...
Rajši grem torej domov in se naspim. Da bom spočita. Da bom potem lahko prijazna in nasmejana. Se morda popoldne, ko bodo sorodniki siti, posoda pomita ... še kaj učila.

Upam, da ste ob branju napisanega začutili silno ironijo. Ker imam počasi dovolj tega prostovoljnega dela! Razen stalnega metanja polen pod noge in posledično "šepanja" ter počasnega premikanja (z mrkim izrazom na obrazu) po tem ljubem svetu, od tega nimam nič! Trenutno tudi osebnega zadovoljstva ne.

Zaključek: Od pusta imam torej smo krof! ;)

Pozaključek: Sej pusta tako ali tako ne maram preveč, ker se mi zdi glupo, da se ljudje med letom ne znajo hecati, za pusta so pa vsi polni idej, različnih štosov in oh in sploh pokažejo svoj pravi jaz. Ma ja, bodi skozi vse leto to, kar si!!! :)