Ljubezen (z veliko začetnico)

Že dolgo me zanima, kaj je to. Kdaj veš, da je to to? Kdaj imaš nekoga zares rad? Včeraj sem se (z nekom) lotila zadeve malo bolj resno. ;) Nekaj prijateljev sva povprašala, kaj mislijo o tem. In poskušala sestaviti definicijo.

Že zjutraj mi je R. povedal naslednje:
"Nekoga maš res rad, ko v vsakem trenutku pogrešaš njegovo odsotnost in ne mine dan, da nanj ne bi pomislil. Če se poklopijo še drugi dejavniki in kriteriji, je to to."

Objavljam še tri mnenja:

D: "Če imaš nekoga res res, postaviš njega na prvo mesto. Ali drugače, njegova sreča ti je bolj pomembna od lastne."

L: "Kar zgodi se. Čutiš. Nekaj je v tebi, kar te vleče k nekomu. Podzavestno. Čeprav je vmes kakšna ovira. Se ne moreš upret. Ne oziraš se na moteče dejavnike. Zdi se ti, da se dotikaš zvezd. Simpatična ti je vsaka poteza, pa čeprav čist banalna. Najbrž si sam niti nočeš priznat, da se nekaj dogaja, ampak samo uživaš. Ponavadi vsi drugi vidijo prej kot sam. Ful dober občutek! Ne morš falit!"

D: "Najprej se morš fejst znoret, potem pa pride pravi ..."

Do prave definicije nisem prišla. Ne vem, kako to zgleda. Ali pa mogoče čisto malo ... Verjamem pa, da vsak zadevo doživlja drugače. Kaj mislite vi?

Moja draga C., ti pa ne poslušaj mene (in mojih treh podosebkov), ampak poslušaj srce (in A., ona je pametnejša). ;) Čeprav ti noro kimam, vedi, da sem dvojček in se spopadam z istimi težavami kot ti.

Jutro

Rada imam jutra in rada imam večere. Tisto vmes je kr neki. ;)

Sicer imam težave z jutranjim vstajanjem. Težko vstanem kadarkoli, če je to ob 6h ali pa ob 9h. Ampak se največkrat prisilim, da vstanem zgodaj. Kot danes. Res pa ne maram hodit na jutranje vlake (in buse), kjer kar mrgoli najstnikov, ki mislijo, da je ves svet njihov. Vem, da sem bila včasih ista, zato se temu raje izognem.
Danes se nisem. In tako sem sedela ob paru. Fant in dekle. Recimo jima Ana in Matej (čeprav sta bila najbrž Nenad in Mirela). Stara tam nekje 15 ali 16 let. Jima je bilo nerodno, ker se imata rada. Se nista upala pogovarjati. Pisala sta si na mobitel in si ga izmenjavala. On je šel eno postajo prej z vlaka kot ona. Se postavil pod okno in ji mahal. Simpatično. ;)
Pridem na glavno postajo in grem proti mestu. Najprej na kavo v moj najljubšejši lokal. Sama. Tega me je navadila Petra. Tako lahko prelistam časopis in opazujem ljudi, ki hitijo mimo. Potrdim dve dogovorjeni "kavi" za popoldne. Ura je 8.oo in počasi se odpravim naprej. Srečam znanca, ki gre vedno ob isti uri po isti poti v službo. Modrujeva o življenju. Potem greva vsak v svojo smer.
Namesto na faks zavijem v knjižnico. Pišem. Se pogovarjam z Rokom. O resnih stvareh. Preveč resnih za tako zgodnjo uro. ;) Potem bom šla vseeno na predavanja.

Upam, da me čaka lep dan. ;)

Dodatek: SEJ SEM VEDELA, da bo danes lep dan. ;) Najprej izvem, da se C. seli v Lj. Jupiiiii ... Potem grem na kavo z A., na faks, s faksa (to je bilo izvedeno zelo hitro), po mestu z B.(sva šele danes opazili, kako lepo je vreme, kadar nisva na predavanju), na čaj z M., na bus, na kavo s K. in sedaj sem tukaj. Vmes izvem, da se je KONČNO rodil naš prvi gasilček ŽIGA. Tolk dolg sem že vedela, da bo fant in da bo Žiga, da me je že vse bolel, ker nisem smela nikomur povedat (no, sej B. in D. sem povedala, ampak onadva ne poznata in to ne šteje). V glavnem, mi veri hepiiiiii. ;;)))
In ja, sej grem domov, no ... ;)

The žurka

Namesto da bi sedaj lektorirala, pišem na blog. Saj bo počakalo. Vedno počaka. In bom spet šla pozno (ali pa zgodaj) spat.
Včeraj sem bila na žurki. Sem se imela res fino. Razen tega, da sem enkrat pošteno odletela (kater idiot poliva šampanjec po tleh?!?) ... Z A. sva se zeloooo zabavali. ;)
Sem slišala številna prepričanja, da bom napisala kaj "sočnega" o včerajšnji/današnji žurki. Ne sme manjkat slika (sem celo naredila nekaj ne preveč lepih).

No, da bomo vsi srečni: Luštno je bilo. Nimam nobenih pripomb. Komunikacija je bila ok, kajne M.?
Slika je pa na msn-ju. ;)

In še danes si pojem: Ne grem na kolena ...

TO JE VSE!!!!

Občudujem ...

... par ljudi, ki so ustvarili/izumili predmete, ki mi lajšajo življenje. Nimam pojma, kdo to so. Mogoče si bom kdaj vzela čas in pobrskala ter jih poiskala. Ampak dvomim. ;)
Torej, občudujem tistega, ki je izumil:

• Leče ... ne predstavljam si, da bi mogla ves čas z očali skakat naokoli. Vidim, vidim, vidim ...
• Računalnik, internet in vse v zvezi s tem. Vem, da tukaj sodeluje več ljudi, ker ... tako pač je.
• Kavo, ker je del mojega vsakdanjika. ;)
• Tople radiatorje, ker me zadnje čase vedno zebe.
• Mobitel!!! Nimam pojma, kako sem včasih živela brez te male napravice. Zelooo rada pošiljam sms-e. ;)
• Hladne, deževne dni, ko lahko sedim na toplem in berem in se imam oh in sploh fino (pa ne prepogosto).
• Dobrovoljne ljudi, ki me VEDNO spravijo v dobro voljo.
• Nimam pojma, kaj še ... najbrž bi se našlo še kaj. ;)

Enkrat sem že pisala o stvareh, ki so mi pri srcu. Ampak je ta tema tolk fina, da sem jo mogla še enkrat izpostaviti. ;)

Danes sem bila na zdravniškem pregledu (kamor so me poslali gasilci). So me piknili v prst, ker so žile premajhne. In sem zdrava. ;) Tako pravijo ... Jaz samo modro prikimavam.

Dodatek: Tale tema je kr neki. Sem mogla nekaj napisat, da prebijem led ...

ODMOR

Vzela si bom odmor. Pritisk je premočan. Ne želim vedno znova in znova zagovarjati napisanega.

Se opravičujem vsem, ki sem jih omenila in prizadela.

Pesniška zbirka (!!!)

Z B. sva danes nekaj minut po končanem (sicer strašno zanimivem) predavanju o Cankarjevi Šentflorjanški dolini začutili najino poslanstvo. Najin talent za pisanje poezije je končno prišel na plan.

Od takrat naprej se vse odvija z nadzvočno hitrostjo. Torej, v kratkem bo izšla prva pesniška zbirka z naslovom Muca(aaaa).
Naslovna pesem je danes prvič javno objavljena, in sicer:

Moja muca je, (a)
ker je. (a)

Moja muca je lepa, (b)
ker šepa. (b)
Moja muca je lepaaaa, (b-1)
ker šepaaaa. (b-1)

Pesem je zagotovo ena največjih stvaritev vseh časov.
Sestavljena je iz dveh kitic. Prva kitica je sestavljena iz dveh verzov, druga iz štirih. Gre za moderno pesem (celotna oblika) z nekaterimi tradicionalnimi elementi (kitice s štirimi verzi poznajo številni pesniki). Rima je izredna (označena v modri barvi). Sicer še nikoli rabljena in zato toliko bolj pomembna. Ime bo seveda dobila po naju (odvetniki se še prepirajo o tem).
Pesem je:

• ljubezenska (osebni zaimek moja plus pridevnik lepa sta tipična elementa ljubezenske pesmi, kaže se tudi ljubezen do narave),
• domovinska (muca -> domovina, ki z glagolom je kaže na obstoj ter trdnost naše države ter pridevnik lepa, ki poudarja lepoto naše domovine, predvsem številne gozdove, jezera, reke, prijazne ljudi ...),
• (družbeno) kritična (glagol je lahko interpretirmo kot jesti, torej muca se prihranjuje, kar opozarja na trenutno stanje v državi, kjer cene stalno naraščajo, poudarek je predvsem na živilih, lahko razberemo tudi trenutno zmedeno stanje v vladi),
• socialna (muca sicer šepa, vendar je vseeno lepa -> poziv k strpnosti, enakopravnosti, medsebojni ljubezni ter prijateljstvu),
• zgodovinska (muce obstajajo že od nekdaj).
  

Zavedava se, da sva s svojimi pesmimi, ki so vsebinsko res zelo pomembne (predvsem za naše potomce, ki lahko razberejo trenutno vzdušje v državi), povzročili revolucijo.

• Pesniške zbirke so že razprodane.
• Z naslednjim šolskim letom bova v učnem načrtu za osnovne in srednje šole. Fakultete (zaenkrat FDV, Ekonomija, Pravna in Medicinska) bodo uvedle obvezni predmet Poezija B. in K., Filozofska fakulteta pa uvaja samostojno študijsko smer.
• Prešernov trg že prenavljajo (najbrž ste opazili številne delavce, zaprt je skoraj celoten prostor). Namesto kipa Franceta Prešerna bo stala tam najina skulptura (na natečaj je prišlo 21.007 zanimivih predlogov, o točni obliki se odvetniki še prepirajo).
• Zaenkrat sva navadnim smrtnikom na voljo od ponedeljka do petka v intelektualni beznici Podnevi & Zvečer (kjer odgovarjava na vprašanja in dajeva avtograme).
• Za vse ostalo se pogovorite (in dogovorite) z najinimi ljudmi.

Res je! Ne more biti vsak navaden človek pesnik!

Same dobre stvari

Ne smem pisati samo o slabih stvareh. O ljudeh, ki me prizadanejo. O besedah, ki me prizadanejo. O stvareh, ki me motijo.
V resnici ni vse tako negativno. Sploh ne. Blog je očitno moja kanta za smeti, ki potrpežljivo prenaša vse moje izbruhe slabe volje. ;) In posledično vsi, ki ga berejo oziroma berete.

V resnici je ta teden prav prijeten. Sicer naporen, ker sem večino časa ne doma, ampak povsod drugje in hodim (pre)pozno spat. Vstajam pa itak (pre)zgodaj. ;;)))
Ampak je fino. Res.
Lepoooo jeee ... Zeloooo jeee lepoooo ... Zelooo seeee imammm lepoooo ... ;)

Zlobna, bolj zlobna, Katja

To mi je rekel moj lastni brat. Da sem na najvišji točki.
Zelo zlobna.
Najbolj zlobna.
Najzlobnejša sploh.
In to zato, ker sem ga vprašala, če je že zdrav (zaradi slabega počutja je danes ostal doma). Čisto nedolžno vprašanje. Ker me res zanima, če se že bolje počuti.

Očitno je res nekaj narobe z mano. Me že pošteno skrbi. Ker M. mi je danes rekel, da sem nesramna. Da ne znam komunicirat pa že itak vem!

Resno se sprašujem, če ni osebka na tem svetu, ki bi mi kdaj povedal, da imam mogoče tudi kakšno pozitivno lastnost. Očitno bo treba nekaj narediti. Porajajo se mi različne rešitve. Sklenila sem torej naslednje:
- Nehala se bom šaliti, ker potem ljudje ne ločijo več šale od resnice.
- Šla bom na šnelkurs branja misli. Ker nekateri mislijo, da jim berem misli in točno vem, kaj v tistem trenutku hočejo od mene.
- Ljudi bom prosila za usluge, če RES ne bom našla druge rešitve.
- Začela bom prebirati literaturo o duhovnosti ter iskala svoj notranji jaz, da ugotovim, če je res zloben in nesramen.
- Vsak dan bom naredila vsaj 10 dobrih del (da se oddolžim za vse, kar sem naredila slabega).
- Poklicala bom vse ljudi (kar po abecedi v imeniku) in se jim opravičila, ker sem taka kot sem!

Trenutno sem otopela. Zdi se mi neumno. Če komu ne paše(m), naj me pusti pri miru! Ni me pa treba konstantno opozarjat na moje negativne lastnosti.
Kot sem danes že enkrat rekla: Počutim se kot majhen otrok, ki dela vse narobe!


Dodatek: Priznam, da je bila njegova izjava (še kar) izvirna. ;;)))

Bi kdo ... ?

Dolgočasno je, če vedno pišem samo jaz. Zato upam, da se najde kdo, ki bi na mojem blogu kaj objavil. ;)
To bi bilo zelooooo zanimivo. ;)

Čakam, upam, želim, vabim, pričakujem ... kakršenkoli odziv. ;)

Nooooo?

O pisanju ... na blog

Nikoli nisem pretirano ustvarjala - pisala.
Dnevnik: Kakšen dan ali dva, potem sem pozabila nanj.
Knjiga: S Petro sva enkrat pisali knjigo o Barbari (še v oš). To je bilo zanimivo. Zapisovali sva vse, kar je počela, kako je bila oblečena (tudi narisali), s kom se je pogovarjala ... Kmalu je ugotovila, da nekaj skrivava pred njo ... in je bilo vsega lepega konec.
Pesmi: Hmmm, nič omembe vrednega.
Članki: No, včasih sem kaj napisala za občinski časopis (oz. še napišem). Že drugo leto urejam lokalnega. Posledično napišem tudi kakšen članek. Predvsem pa seveda "težim" drugim. ;)

Potem pa nekega lepega dne pade odločitev, da bom začela pisati svoj blog. Sem začela ... in še pišem. Mislim, da lahko brez pretiravanja povem, da sem dosegla osebni rekord.
Nikoli ne razmišljam o čem bom pisala. Pišem, kar se mi pač v tistem trenutku dogaja (v življenju in v glavi). Seveda pa resno vzamem, ko mi nekdo reče: "To je tema za na blog!"
In v tem grmu tiči zajec. Edina stvar, ki me pri vsem tem moti. V bistvu nimam "svobode", ker moram ves čas paziti, da koga ne užalim. Da koga ne omenim, če tega ne želi. Da se komu ne zamerim. Da ne povem, kar si v resnici mislim.

Zdej sem spet v situaciji, ko bi napisala zanimivo zgodbo. Ne upam!
Je pa vse skupaj dobra vaja za življenje ... Pa ja!

Packe!!!!

Tako lepo in mirno jutro ->NOT!

Ste imele srečo, da sem še spala in sploh nisem dojela! Sicer bi pa kar verjela. Če je B. zraven, je vse mogoče!

En čisto navaden dan!

Pozno sem šla spat, ker sem se do pol enih pogovarjala z dvema osebkoma. Eden je šel na pivo (x5) sredi tedna in se mu je dogajal, drugi je imel pestre praznike in je bilo tud zanimivo. Zunaj je bila spet prava norišnica. Nekaj mačkov se je drlo (ne vem, al se spet "parijo" al kaj), potem naš pes, pa sosedov, pa dva od drugih sosedov, pa dva iz sosednje vasi, pa ... za popizdit!
Sem šla spat.
Vstala sem ... rajš ne povem kdaj. Obesila perilo, povedala psu, kar mu gre in našla v nabiralniku disketo (verjetno so gor članki). Iščem. Prvi računalnik - nimam kam dat diskete, drugi - isto, tretji - isto ... Šest računalnikov, nobene enote za disketo. Sem našla v kurilnici še enega, ki je priklopljen in IMA enoto za disketo, ampak se neki čudnega kaže na monitorju. Mislim, da ta računalnik povezuje vse ostale po hiši. Rajši ničesar ne pritiskam, ker hitro kaj pokvarim.
Pozanimam se. Tudi sosed nima enote za disketo.
Padla je pomembna odločitev glede jutrišnjega dne. Sedaj sem mirna.
Skuhat sem šla puding za kosilo. Ves čas sem stala zraven in je šlo valda mleko čez ... povem nekaj neprevečlepihslovenskihbesed ... pospravim ... in še vedno smrdi!
Pokličem staro mamo. Zadnjič je padla in smo šli k zdravniku. Poznam že vse stare mame od Trojan do Ljubljane, ker v čakalnicah je vedno 100 ljudi in vedno čakaš in čakaš in čakaš ... slišiš veliko "zanimivih" zgodb. Glavno je, da imajo vse najboljše vnuke! Nekaj jih je z mano delilo usodo na samem kraju. Mama si je zlomila rebra. Sedaj počiva in ji je dolgčas.

In sedaj sedim tukaj in pišem. Na tv-ju je Srečna linija (zakon!!). Pijem pravi čaj. Pomarača s cimetom. Zelo rada kupujem različne čaje. Pijem jih pa ne preveč rada.
Zdaj se grem počasi delat, da sem/bom koristna! Čaka me še nekaj neobdelanih člankov.

Čudež!!!!!

Pa sem ga dočakala! Marca bom dobila novo sestrično!

Dejstva:
1.) Zadnjo sem dobila približno 10 let nazaj.
2.) Vsi bratranci in sestrične (po obeh straneh) smo že precej v letih.
3.) Tega res nisem pričakovala ...

JA, čisto pravi čudež. Čudeži so SUPER! Vsak mesec bi morala čakati na kakšnega.

Dodatek: Noro, koliko otrok se zadnje čase pojavlja okrog mene. Novembra (25.) pričakujemo še eno jokajoče bitje (od naše prve poročene gasilke). Se že veselim!

Nov mesec ... nova odločitev ...

Nov mesec je čas za nove odločitve. Moja je čisto preprosta. Odločila sem se, da hočem ta mesec čudež. Hočem, da se mi nekaj zgodi in bom rekla: "Čudež!".

Sicer težko definiram, kakšen čudež pričakujem. Ker močno dvimim, da sem se že s kakšnim srečala. Ampak verjamem, da je z vztrajnostjo in potrpežljivostjo vse mogoče. November je idealen mesec za take stvari. Verjetno še ne bo snežilo, zato čudež nima izgovora v zvezi s tovrstnimi nevščečnostmi. Ni še čas večjih nakupov, torej to tudi ni izgovor. Ni čas dopustov, trgatve, izpitno obdobje, ... Čas je idealen!!!

Do usodnega trenutka mirujem. Ne bom pisala na blog, ker sem se odločila, da bo naslednji veliki naslov ČUDEŽ!

Čakam, čakam, čakam ...