Punčka iz cunj

Ko sem bila še majhna sem včasih opazovala mami, kako počasi in vztrajno nekaj šiva. Ven in noter. Uporablja niti različne barve. Na koncu je nastala zanimiva "slika". Nato so me poučili, da je to gobelin. V tretjem razredu osnovne šole sem se zato vpisala v krožek ročnih del. Naučila sem se:

• osnov "šivanja" gobelina,
• štrikati smo v eno smer in samo en vzorec,
• kvačkati samo osnovno "vrsto" (ne znam nakvačkati šala, ker namesto lepe podolgovate oblike nastane trikotnik),
• opravljanja (to znam na vse načine, z vseh strani, z različnimi vzorci, ... ).

Zdaj sem velika in še vedno ostajam pri osnovah ročnih del.

Zadnjič sem dobila vabilo na delavnico, kjer naj bi se delale punčke iz cunj in okraski iz slanega testa. Sliši se zanimivo, ampak nekako ne zame. Čeprav so me punčke iz cunj močno privlačile. Splet okoliščin potem ni bil na moji strani in sem srečala S., ki me vseeno prijavil na to delavnico, zraven sem "potunkala" še L., da bom imela vsaj družbo ...
Sva šli ... Nikogar nisva poznali, nisva imeli pojma, kaj morava delati. Nekako sva nato napolnili punčko, jo zašili, potem pa nemočno gledali naokoli. Prijazna gospa nama je "posodila" volno, da sva lahko naredili lase. Moja punčka ima zelo lepe lase. Take malo hipi. Ja, lepe.
Seveda punčka ne sme in ne more biti ne oblečena. Lotili sva se še tega. Nisva ravno rojeni šivilji/krojačici, zato sva porabili kar nekaj blaga, preden sva vsaj približno ukrojili najini oblekici. Gospa profesionalna šivilja nama je zatrdila, da je velikost ravno prava. In gospa profesionalna šivilja nama oblekic ni hotela zašiti s šivalnim strojem, ker so bile vse njene kolegice pred nama. Šment. Sva po hitrem postopku odšli.
Naslednji dan sem doma poskušala ročno sešiti oblekco, ker se mi je punčka smilila. Ves čas se mi je zdelo, da jo močno zebe. Čeprav tega ni bilo zaznati na njenem obrazu. Mogoče zato, ker še nima oči, noska in ust.
Sem sešila ... prišila še zelo lepo čipko, ki mi jo je dala mami. Res lepo. In oblečem punčko. Prevelika. Močno prevelika oblekica. Moje razočaranje pa tako veliko, da je še danes nisem dokončala.
Punčka čaka na moji mizi. Brez obraza, oblekice in brez imena (ima pa lepo frizuro).