Pazi - INTELEKTUALKA!

Sem ja. Res.

-> ker po novem igram šah


Šah je miselna igra. Šah igrajo pametni ljudje.

Hec. Šala.

V bistvu, če sem bolj natančna, znam figurice na šahovnici premikati že vrsto let. Začelo se je nekje v osnovni šoli, ko je bil šolski turnir in me je sošolka na hitro naučila kako pa kaj. In sem po začetniški sreči (ali pomanjkanju tekmovalk) nekako prišla v šolsko šahovsko ekipo. Potem se človek kar navadi premikati figure in niti nismo bile toliko slabe (v ekipi smo bile 4), tako da smo 1x prilezle od šolskega tekmovanja do občinskega. Od tam naprej na regijskega. Še zdaj mi ni jasno kako, ampak končale smo na državnem tekmovanju. Nikoli ne bom pozabila vikenda nimampojmakje, ampak daleč okrog ni bilo ničesar. Samo mi v nekem domu, kjer smo cel vikend po 10 ur na dan igrali šah. Pa še malo vmes. Folk ni bil normalen, ker so si grizli prste, pulili lase in cepetali z nogami. Ko smo šli po drugem dnevu spat, sem v sanjah celo noč premikala figure in po tistem sem imela te igre za nekaj časa dovolj. Pa mislim, da smo takrat končale na predzadnjem ali zadnjem mestu.

Zdej sem že velika punca. Nisem pozabila, kako se igra šah (za razliko od taroka, ki se ga moram učiti vsako poletje znova). Lansko leto sem ga igrala na turnirju in po tistem pa spet nobene igre do ... pred kratkim, ko mi je bratranec poslal link za virtualno igranje te igre.

Fino je, čeprav me moti, ker gre zadeva zelo počasi naprej. Ena poteza na dan pri tolikih igrah pri meni povzroči skupinsko zapustitev spomina, ker pri naslednji potezi nimam pojma, kaj sem želela prejšnji dan narest. Je pa zanimivo, ker igram z različnimi ljudmi, ki so iz različnih koncev sveta.
Zaenkrat je moj seštevek bolj klavrn: en poraz, ena zmaga in enkrat sem zgubila, ker sem prepozno naredila potezo. Ampak trenutno igram 5 iger in upam, da ne izgubim čisto vseh.

Zaključek: Nikoli nisem marala konja. Pa kako se to premika. Mislim, kr neki. Nimam pojma, kdo ga je postavil tja. Js se ju takoj znebim, ker mi gresta na živce.




Dodatek: Učim se. In delam seminarsko. Vmes (kavapavza) imam čas za bedarije. :)

Praznično poročilo

Čas je.
Ker je bilo dogodkov precej, bom strnila vse skupaj v krajše poročilo - tako luštno - po delih. ;)

1. del - KRES

Letos nisem imela namena iti na kres. Res ne. Pa sem si premislila. Ogenj je bil. Pijača kot se za tak dogodek spodobi. Fantje so se držali načela "Spijmo, kar vidimo. Zaporedje ni važno." No, kar se je tudi kmalu poznalo. Mogoče sva z Ano naredili napako, ker nisva pili. Mogoče bi potem razumeli. Mogoče. V glavnem, je bilo zanimivo. Zeblo me zelooooo, še danes me zebe, če pomislim nazaj.

Debata se je precej časa vrtela okrog dogajanj med žogobrci in odbojkašicami. Bonny, se mi zdi, da si zapečatila usodo našega vaškega pomembneža. Vsekakor pozivam k premirju. :)

No, poročilo o dogajanju se nahaja tukaj. Jaz sem šla prva domov, ker me je preveč zeblo. Zamudila sem skoke čez ogenj, resnico o ognju in njegovi obliki ter končni pretep.


2. del - PIKNIK
Hud napovednik.

Dejansko stanje: Folk je gledal hokej. Buuuuuu ...

Z Ano sva se zabavali po svoje. Jaz sem se imela super. Naučila sem se nekaj malega o elektriki. Od "sina" električarja, lepo prosim. :) Vem, kaj je treba narest, da zmanjka elektrike. Čeprav to ni ustavilo gledalcev tv-ja. Beri še tukaj.
In dragi moji, ne gledam grdo mojih otrok. Ampak ta bitja so strašno neubogljiva in jih je včasih treba "prijeti" s trdo roko ali malo bolj resnim pogledom. :)

Zaključek: Koktelji so bili dobri. Res. Čeprav sem čakala precej dolgo, da sem prišla na vrsto. :)

3. del - POROKA
Dan se je zame začel ob 5.50.
Ob 6.30 sem bila na kraju zločina.

Kuhanje, pometanje, živci, pospravljanje, pecivo, kozarci, živci, pijača, rože, ...
Nevesto smo oblekli, priči sem naredila frizuro. In potem se je vse odvijalo zelo hitro. Trobljenje, ženin, smeh, jok, pismo, jok, slovo, jok, šranga, smeh ...

Koristen nasvet: Če do hiše vodi samo ena pot, je zelo pametno, da avto prej pustiš kje daleč stran, da lahko prej greš.
Namreč - več kot pol ure sem se živčna prestopala na mestu in gledala na uro, ker nisem mogla nikamor. Končno se je sprevod premaknil in moja malenkost s polnim avtom kozarcev in šampanjca črta po bližnjici. Pridobila sem bore malo, vso pot smo se peljali v nekem čudnem vrstnem redu. Najprej teta, potem "fotograf", nato jaz in potem avto z nevesto in ženinom ter potem vsi ostali.

Preoblekla sem se na wc-ju našega najboljšega soseda.

Civilni del je minil kot bi mignil. Potem čestitke, riž, jok, šampanjec ...
In končno malo oddiha. Kavica. Kosilo. Dom. Tuš. Kavica.
Še zadnje dejanje. Cerkveni del. Zeloo smo bili pozni in smo tja dobesedno prileteli. Na srečo so zamujali tudi vsi ostali. Minilo kot bi mignil. Spet čestike, jok, riž, slikanje ...

Zabavni del: Hmmm, luštno je bilo. Zdržala do kar dolgo. Preveč hrane. Muska super (ane?). Ne maram kur. :)



Končna ocena: Utrujena. Zelo. Poroke so načeloma super.

Skupna končna ocena: Veliko vložene energije v vse skupaj. Srečna, da je mimo. V bistvu je blo kr luštno. V vsem času sem se precej nasmejala, čeprav sem imela bolj sitno obdobje.

Dodatek 1: Odbojka včeraj je uspela. Ana je očitno nekaj prej pila ali pa je bila preveč na soncu, ker je videla vse tako zelo idealno.
Dodatek 2: A. zdej pa res greva drsat. Sprejmem tudi varianto z rolerji. :)

Vabilo na piknik

Da preusmerim pozornost ... :)

Dodatek 1: Piknik bo jutri. Vse kaže, da me jutri ne bo zeblo.
Dodatek 2: Še vedno me namreč zebe od včeraj, čeprav sem šla precej prej domov kot ostali.