ponedeljek, 24. november 2008

Petra in Sara

Prejšnji teden sem spoznala Petro in Saro. Če sedaj pomislim nazaj, težko opišem občutke. Pa ne zato, ker bi bili omenjeni punci bav bav, ampak zato, ker nisem spontan človek. Res ne. In potem me kakšne malenkosti vržejo s tira. Torej, zmenjene smo bile, da se v nekoliko širši sestavi (pridružili naj bi se še Bonny in Storyteller). Na koncu sem prišla samo jaz in seveda Petra in Sara. Meni se zdi, da sem večino časa govorila neumnosti, da sem blebetala. Ampak najbrž zato, ker sem bila navdušena. Nad obema. Petra je superca. Tisti, ki berete njen blog in je ne poznate osebno - v resnici je bolj optimistična, nadvdušena, zadovoljna. Pa ne na tako, da bi histerično in hiperaktivno zganjala dobro voljo. Ne. Ona to dela drugače. Z besedami. Z dejanji. S Saro.

Sara je ... za Saro ne najdem besed.
Nje se z besedami ne da opisati. Čeprav se s takim otrokom še nisem imela priložnosti srečati, se mi zdi, da me je vseeno imela majček rada. Čeprav se nisem znala obnašati. Čeprav poznam njeno življenje le preko besed. Zelo se mi je, da rada sedi pri meni, da ji ni odveč, da ji je fino.

In komaj čakam, da gremo kam skupaj. Na sprehod, na kavico, na klepet.

V bistvu sem hotela na dolgo in široko napisati in opisati naše srečanje. Pa ga nisem. Ker so stvari, ki jih raje zadržim zase. Za svoje dobro počutje in lepe spomine.


7 komentarji:

PETRUŠKA 24. november 2008 ob 09:08  

Mene si kar med oblake poslala, a kaj? No, hvala za lep post, pa komplimente=) Povratna informacija je še boljša, zame si nekaj stopničk nad mano, ker imaš same sanjske službice, nisi tako zmedena kot jaz, ne blebetaš (od kje ti to?) in res, ker ti v prvo rata crkljati Saro tako, da sem ostala brez besed=)
Tudi midve komaj čakava, da se spet vidimo!
Bonny in ST pa je lahko žal, haha=)

Pozdravčke!

storyteller 24. november 2008 ob 13:59  

Ja, saj mi je žal. Ampak kaj čmo, višja sila. Najprej je Bonny zbolela in sem tako ostala brez prevoza, potem pa nisem mogla iz službe prej (ponavadi lahko), sem tisti dan celo delala nadure - do pol petih. Tako da, punce, dejmo določit nov datum! :)

Urška 24. november 2008 ob 14:33  

Meni pa je žal, ker nisem iz Ljubljane oz. sem tako redko tam. Bi vas tudi rada spoznala... :(

Bonny 24. november 2008 ob 21:36  

Hihi, tule se bodo očitno vsi komentarji začeli z "Žal mi je".
Ja, tudi meni je. Ampak vsak omotična in smrkajoča ne bi bila kaj prida družba.

Katja 24. november 2008 ob 22:39  

@PinS: Ne, nisem. Povedala sem tako, kot je bilo. :) Ooo, hvala, sem kar malo važna. ::))

@ST: Jap, vem, vem. No, kar s predlogi na plan. :)

@U: Hehe, sej mi (skoraj vse) tudi nismo Ljubljančanke. Sicer pa - sigurno bo kdaj priložnost, da se spoznamo.

@B: Tebi se pa danes dogaja ... :)

Izgubljena. 25. november 2008 ob 12:39  

Omojbog, kako lep opis je bil tole :) .

Glista Fashionista 26. november 2008 ob 16:01  

odlično!! :)

(kravica) Katka 2008 © Blog Design 'Felicidade' por EMPORIUM DIGITAL 2008

Back to TOP