ponedeljek, 17. november 2008

Moj spomin je ... kje že?

Ugotavljam, da se staram. Ali mi pa možganske celice odmirajo. Ali pa enostavno ne mislim. Najbljubša mi je zadnja razlaga: preveč dogodkov povzroči, da določene stvari pozabim. :)

Osebno se ne štejem med najbolj neumne oziroma ljudi s počasno pametjo. Kaj prida "brihtna" pa tudi nisem. Sicer skozi proces izobraževanja počasi lezem in nekoč upam, da tudi prilezem na cilj, ampak to seveda nima veze z mojo pametjo. Poznam ljudi, ki imajo končan faks in ne znajo šteti do pet. Ali pa do tri. Do pet. Tako da nekega baznega merila tu ni.


Kaj sem v bistvu sploh želela povedat?

Prvič to, da mi nikoli ne bo jasno zakaj se beseda želen piše brez j. To sem razmišljala danes zjutraj, ko sva šla s kužkom na sprehod. No, sem zašla ... :)

In drugič to, da se včasih počutim kot največji bedak oziroma bedakinja. Ko nekatere stvari enostavmo pozabim. Izbirišem iz svojega spomina. Kot da me ni bilo tam, ko so se stvari dogajale. Pa sploh ni takega, da bi bilo treba kamorkoli potlačiti. Sploh ne. In me že malce skrbi. Zato si recimo pridno pišem, kaj me čaka vsak dan. Ker pozabljam stvari. Prejšnji teden sem pozabila, da imamo v službi tim bilding. Sej ne, da sem jako kej zamudila, ampak vseeno. Pozabljam odgovoriti na mail. Pozabljam poklicat nazaj. Pozabljam sploh poklicat. Da ostalih stvari sploh ne omenjam ... :)


Tako da zdaj delam vaje za spomin. No, jih bom začela delat, ko ugotovim, katere so sploh to. Samo ne mi rečt, da nej se grem učit. Ker to pri meni definitvno ne pomaga.

Sicer je pa danes ponedeljek. Že več kot dve uri sem budna pa se počutim, kot bi vstala čez tri ure. Sredi najglobjega spanca sem. Oči me pečejo, ker nočejo biti odprte. Telo pravi, da je za kavo še prezgodaj (???). Vse ostalo pa itak še spi. Razen prstov na rokah. Prsti so vedno budni. Prsti tipkajo in tipkajo. Brez problema. Sicer pa čakam gospode delavce, da pridejo priklopit trojčka. In prisežem, prisežem ... če zvečer, ko pridem domov, internet ne bo delal ...
Si moram dobro zapomnit obraze, ko pridejo.

Pa lep začetek tedna!

7 komentarji:

Nihljaj 17. november 2008 ob 09:41  

Jaz pozabljam, ko zadev ne sprejmem v podzavesti in jih na tak način zavračam, ampak to je 1x na 3 leta :) Drugače imam tok-tok precej dober spomin, tudi kar se tiče učenja - nekaj piflarskega je v meni, čeprav se ne piflam načrtno, ampak preberem in si pač zapomnim najmanjše podrobnosti. Kar zna biti smešno in uporabno.

Sicer pa ne delaj panike, če praviš, da pozabljaš, ker imaš preveč stvari okoli. Napiši, shrani v glavo in večkrat na dan preglej seznam 'ne pozabi' ;) Alipa reduciraj spisek obveznosti - kopati se v opravkih ni zdravo :)

Ana 17. november 2008 ob 14:01  

želen se napiše brez j, ker si nekaj želiš in ne željiš, vsaj taka je moja razlaga, sam ne zastopim od kot potem želja, ker bi mogla biti žela.

ja tole s spominom sem tudi jaz opazila

sicer pa, včasih je dobro kej pozabiti

Ana 17. november 2008 ob 15:11  

Ne boš verjela, ta želen tudi meni povzroča preglavice. Ko mi je the almighty Word prvič podčrtal to besedo, sem mislila, da nima pojma. Potem pa pogledaš še v the almightiest SSKJ in vidiš, da Word ni tako zelo neumen. Ampak še vedno mislim, da bi moralo biti željen, ker je želja. Čeprav želeti... hm, glagol je najbrž na svet privekal pred samostalnikom, ane? Glede na to, da vsi po vrsti trdijo, da je slovenščina glagolski jezik.

Bohpomagaj, jaz sem pod vplivom tega diplomskega izpita in sem preveč filozofirajoče razpoložena.

Ana 17. november 2008 ob 15:13  

In seveda sem pozabila napisati glavno: tudi jaz pozabljam podobne reči kot ti. In sem ugotovila, da je to posledica preobilja informacij, ki vsak dan napadejo mojo obogo glavico. In potem naredim vse druge velepomembne zadeve, pozabim pa poklicati nazaj, odgovoriti na sms (to se največkrat zgodi, razen če odgovorim takoj, ko ga dobim), napisati mail, kupiti nujne stvari v trgovini (postranske seveda kupim) in pozabim povedati doma, kdaj pridem domov in kolk naju pride... potem je pa cel halo :)

Izgubljena. 18. november 2008 ob 11:09  

Preveč misliš - ne premalo (kot si napisala na začetku) :) .

Sem pa tudi jaz v določenem prenatrpanem obdobju izredno pozabljiva in takrat pride v poštev moj mobitel z beležko na ozadju - tako se vedno, ko pogledam na uro, spomnim, da moram poklicati še tega in tega. Spet drugič sem pa vsa polna nekih podrobnosti, za katere ni šans, da bi zašle nekje v moji možganovini :) .

Katja 18. november 2008 ob 14:29  

@N: Jah, pri meni je kar kul, če mam gužvo. Če nimam kaj delat oziroma samo kak opravek, potem sigurno tega ne bom naredila. Pa saj mal pojamram, pa je takoj bolje. :)

@A: Ja, tvoja razlaga je sicer logična, ampak js se volj opiram na anino o želji.
Kaj si opazila? Kje? Kdaj? :)

@A: me veseli, da nisem edina. Vidim, da si čist not padla. zakon. :) Hehehe ... superca. Ana, napisala si iste stvari, ki se dogajajo meni ... hahaha ... še je upanje za naju ... :)

Bonny 22. november 2008 ob 18:55  

Men se zdi, da si zdej pozabila kej novga napisat:P ...

(kravica) Katka 2008 © Blog Design 'Felicidade' por EMPORIUM DIGITAL 2008

Back to TOP