sreda, 10. september 2008

September

Bi bil idealen mesec, če bi imel 20 dni več, kot jih ima. Potem bi se lahko vse naučila. Potem bi lahko pridno delala v vseh mojih službicah. Zdaj imam že 4. Tipkam podnapise, čuvam otroke, vodim delavnice za otroke in lektoriram. Vse so superfinekrasne, ker si v večini lahko sama organiziram čas. Tukaj pa nastane problem.

Katja in organizacija = polomija.

In potem imam še en problem. Ne znam reči NE. Vedno je ja. Pa čeprav potem nič ne spim. Pa čeprav potem zmanjka časa za druge reči. Tako sem šla danes čuvat otroke, ker je eden zbolel, čeprav imam jutri izpit. In obeta se mi še veliko čuvanja, ker je prišlo obdobje bolezni v vtrcih. In seveda pustim, da mamice dajejo mojo številko še naprej in posledično se število otrok na mojem seznamu veča in veča. Ampak - vse stvari počnem zelooo rada. Res. Itak sem veliko pred računalnikom, zato me ne moti, če še dodatno tipkam. Oddaje so pa tako ali tako večinoma zanimive, tako da čas hitro mine (ane, GF?). Otroci so itak zakon. Ko jih pazim, vedno izvem kaj novega.

Danes sva imeli z A. zanimiv pogovor:
A: "Zakaj imaš črne lase?"
Jaz: "Ker sem se tako pobarvala."

A: "Aha. Kdaj boš imela pa spet sive?"
Jaz: "Najbrž misliš rjave?"

A: "Ups. Sem se malo zmotila."

Jaz: "Ko bo šla ta barva dol, bodo pa spet rjavi."

A: "A pa recimo zjutraj, ko se zbudiš, so že črni?"

Jaz: "Ja, ves čas so črni."

A: "A tudi, ko si lase umiješ?"

Jaz: "Ja, tudi takrat."

In tako gre v nedogled. Logično, da ni nikoli dolgčas. Logično, da je luštno.

Delavnice so nov izziv. Ker moraš pripraviti zanimive stvari. Enostavne, vendar take, da otroci uživajo. Da nekaj naredijo. Da so koristni. In da se tako tudi počutijo. Zraven se česa naučijo in se predvsem zabavajo.
Skoraj misija nemogoče.

Lektoriranje je pa moj (skoraj) poklic. Jebat ga. Treba delat na tem področju. Sem zelo površna, tako da mi te stvari vzamejo še več časa.

Zakaj tole pišem?


Ker sem jezna sama nase. Ker iščem izgovore. Zakaj delam stvari, ki jih ne bi smela? Zakaj enostavno ne rečem, da grem na "kavo". Ker imam vedno tisoč razlogov. Vedno.
Pa tokrat bi celo ...

Morda me pa sreča pamet!

10 komentarji:

Nihljaj 11. september 2008 ob 10:44  

Uf, ti pa si delovna :) No, vsaj zanimive službe imaš, čeprav priznam, da se sama tega ne bi šla, ker bi preveč pogrešala sebe in prosti čas :) Včasih skoraj ponorim, ko se izgubim v naglici drugih opravkov in, če bi bilo tako vedno, bi bila verjetno konstantno nevrotična :)

Srečno pri izpitih!

Evie 11. september 2008 ob 15:11  

Joj pridna pridna ... Se vse super sliši ampak v takšnem miksu bi me po moje pobralo (predvsem zaradi učenja,ki bi čakalo name, ko bi opravila z vsemi deli). Te zelo občudujem, da vse to zmoreš.

In jaaa, velik sreče in znanja na izpitih*

Katja 11. september 2008 ob 15:19  

No, ja. Saj nisem tolk pridna, kot se sliši. :) Ne delam vsega vsak dan, včasih kakšne stvari tud cel teden ne delam nič ... tako da ... so to po moje bolj izgovori za učenje. ::))

Iiii, prvi izpit je za mano (in za B.), fulll sva razturali, samo profesor je bil čuden. :) LOL!

Bonny 12. september 2008 ob 13:59  

"Pa tokrat bi celo ..."
Jaaaaaaaaaaaa? Česa ne vemo???

Katja 13. september 2008 ob 10:53  

A? kaj? Prosim? :)

Bimmer Girl 14. september 2008 ob 17:04  

Kateri izpit ste to imele? :)

Izgubljena. 14. september 2008 ob 20:25  

Pa saj je luštno, da delaš to, kar ti je všeč (poleg izpitov :P)... Ampak ja... Eno mejo si pa le postavi, da ne boš izgorela :) pa da boš pridno delala tisto prioriteto, ki ni ravno prav luštna (učit!).

Bonny 14. september 2008 ob 22:06  

@ A.: Ježolina:).

Bimmer Girl 15. september 2008 ob 10:20  

@Bonny: Pol se pa ne čudim K. komentarju - da je bil čuden ( s smajlijem, seveda) :) Ker ta drugi del bi bil pa samo čuden. Ali pa pijan ;)

Bonny 15. september 2008 ob 21:55  

Ta drug je bil pijan in posledično čuden - vem, ker se mi je moral podpisati v indeks.

(kravica) Katka 2008 © Blog Design 'Felicidade' por EMPORIUM DIGITAL 2008

Back to TOP