sreda, 26. marec 2008

Bolečina

Boliiiii ... Na jok mi gre. Resnično boli.

Vsak dih in vsak izdih me spomni na to, da je bolje ostati tam, kjer sem. Brez dodatnih večjih sprememb. V svojem svetu, kjer lahko gledam zgolj naravnost in sem srečna, če je temu tako. Če mi ni treba nikamor, kjer se je treba prilagajati. Če sem lahko le pred računalnikom ali buljim v zapiske in tako lahko za trenutek pozabim, da imam težavo. Veliko težavo. In ne vem, kako jo bom rešila. Nimam volje. Nimam želje. Nimam moči. Tokrat je z mano zgolj bolečina.



Zjutraj sem se nenavadno zgodaj zbudila. No, saj itak vsi vedo, da se zbudim ob najmanjšem šumu. Če sploh spim. V glavnem, se predramim in takoj začutim, da nekaj ni v redu. Se hočem obrniti na drugo stran in ... auuuuuuuu ...
Grozna bolečina v vratu! Res grozna. Sem si že velikokrat zaležala vrat ali kako se temu reče, če te potem boli vrat, ko ponoči čudno spiš. Tokrat je bilo drugače. Karkoli sem naredila, je od mene terjalo veliko napora in strašne bolečine. Ne pretiravam. Kaj takega se mi še ni zgodilo. Sem pač mislila, da bo bolje, če najdem ustrezno pozo in spim dalje. Iščem. Ležim na desnem boku, moj super vzglavnik (iz nevemkakeovce, ki je na eni strani višji in na drugi nižji) si obrnem okrog, da kao "luknja" pod vratom ni prazna. Boliiii ... Se obrnem na drugo stran. Isto. Se obrnem na hrbet. Isto. Se obrnem na trebuh. Auuuu ...
Odmaknem vzglavnik, menda je on kriv vsega. Še bolj boli. Vsi moji gibi so bila sila počasni, ampak bolečina ob vsakem najmanjšem premiku pa ufff ...

Nekako mi je uspelo zaspati še za urico, potem pa sem dobila sms in se zbudila. Po kakih 5 minutah glasnega pritoževanja sem uspela priti do telefona in ker sem bila že ravno pokonci, sem se odločila, da je bolje občudovati čare jutra (ki je danes res lepo, imamo še malo snega in sonce sije).

Vse sem že poskusila. Z najljubšo kremo sem si (sama!!!!!!!) zmasirala vrat. Naredila sem vse možne vaje, kar jih poznam. Hodila gor in dol. Premikala glavo v vse strani, zraven so mi tekle solze od bolečin. NIČ ne pomaga.

Danes gledam samo naravnost. Oziroma rahlo v levo. In tudi kadar popolnoma mirujem, čutim bolečine. Upam, da se vrat kmalu "ogreje" (hmmm, si grem dat gor še šal), ker se moram it učit.

Pismo, edino, kar lahko počnem, je gledanje v računalnik, monitor, ekran, lcd ... karkoli že. :)

8 komentarji:

Bimmer Girl 26. marec 2008 ob 12:15  

In lahko gledaš v zapiske ... Ker jaz nič ne :S Danes cel dan, sam kaj ko mam nov fotoaparat in je težko v tako lepem vremenu pustit čare narave pri miru ;)

Meni se je to zgodilo avgusta (pred NSK 2!), ker sem se vozila 50 km pri odptrem oknu ponoči pa niti ni bilo toplo. So mi v lekarni dali kremo Ketonal (protibolečinska) in sem si 1 teden mazala pa je pomagalo Pa še delat sem mogla vsak dan ... Sem pa skoraj vsak dan dobila masažo :)

Katja 26. marec 2008 ob 12:59  

Mah gledam v zapiske, ja. :::))) Samo v glavo nič ne gre.

Pa ne spomnim se, da bi se kje prehladila al pa kej. Ne vem, kaj je to.

Se spomnim, da si mela te težave. Js bi tud masažoooo ... Bom pa vsaj poslala koga v lekarno. :)

Bonny 26. marec 2008 ob 13:20  

Čimprejšnje okrevanje želim.
Drugače se pa jutri v predavalnico vsedi tko, da boš mela koga na levi (ker tja lohk gledaš) za morebitno švinglanje:P.

Katja 26. marec 2008 ob 13:23  

Tankju.

Sej že iščem informacije, katera zna največ, da sedim poleg ... No, B., kakšno je stanje pri tebi? ::))

Bonny 26. marec 2008 ob 13:57  

Nič kaj pozitivistično. Vseživljensko učenje me še čaka:P ...

Bimmer Girl 27. marec 2008 ob 11:43  

Bonny, VSEŽIVLJENSKO? Katastrofa! Res ni vse v redu s tabo :)))

Bimmer Girl 28. marec 2008 ob 07:33  

Ljubica, jst sm ful pozno prebrala sms. Če ne bi te klicala in te ozdravila :(

A res nisi nič bolš? Škoda, ker ne greš z nami, sem se res veselila, da bomo vse 4 na kupu.

Dobiš fotoreportažo ;)

Pozdravi se :***

Katja 28. marec 2008 ob 12:51  

Ponoči je slabše, podnevi je potem bolje.

Tenkju za skrb. ::))

:*****

(kravica) Katka 2008 © Blog Design 'Felicidade' por EMPORIUM DIGITAL 2008

Back to TOP