Matura
Beseda bo šla o obletnici mature, če sem bolj natančna.
Nekje daleč v preteklosti je obstajal razred. Razred 1B, pa potem 2B, 3B in nazadnje 4B. Število nas srečnežev, ki smo bili deležni "znanja" gimnazije Bežigrad, se je ves čas gibalo okrog 33 (če me spomin ne vara).
V glavnem, imamo to srečo, da je ena izmed naših nadobudnih sošolk tako prizadevna, da nas vsako leto ob istem času skliče na srečanje. Tako pravo srečanje. Obletnico. Kamor se spodobi, da pride tudi razredničarka. Naša super razredničarka, ki vsako leto pride in se pogovarja z nami.
Včeraj smo se punce dobile za Anin rojstni dan. In seveda predebatirale vse možno. Kdo pride. Kdo ne pride. Da sem tisočkrat rekla, da danes ne bom zamudila, mi najbrž ni treba posebej poudarjati. Da sem zamudila ... pa sploh ne bom izgubljala besed (nisem jaz kriva, če Ana spi ...he he he).
Torej, bilo nas je silno veliko (se mi zdi). Sedela sem nasproti razredničarke. Hvala! Da so vsi okoli mene vztrajno gledali drugam in se pogovarjali z vsemi, ki so sedeli v nasprotni smeri, je seveda logično.
Večer je minil hitro. Pogovarjala sem se o gorah, šoli, problematiki učiteljevanja, stanovanjski problematiki, poledici, kurjavi, bivših profesorjih, zdravju, upokojitvi ... in vse seveda z razredničarko. Vsi, ki so si sramežljivo upali pristopiti k njej, so vprašali isto: "O gospa razredničarka, kako ste? Pa gore? V gore še kaj hodite?" In ona znova in znova. Vztrajno, kot da razlaga prvič (čeprav je vajo najbrž ponovila že 16x): "Ja, ja, seveda, seveda. Ravno sem se vrnila. Lepo vreme, nič gužve ..."
In se mi je na poti domov prikazala slika. Če kdaj dočakam, seveda. Morda bom pa tudi jaz enkrat čez 40 let takole hodila na obletnice. In me bodo imeli učenci radi, čeprav se ne bomo imeli o čem pogovarjati. In se bom večino časa samo nemo nasmihala in jih opazovala, kako bučno razlagajo aktualne dogodke, kaj se jim dogaja, koga so srečali ... Če bom seveda imela srečo in bom tako super razredničarka, kot je bila (še vedno je) naša profesorica. Ampak to je še daleč ... daleč ... daleč ...
Dodatek 1: Da ne boste res mislili, da sem se samo jaz ukvarjala z razredničarko. Sploh ne. Vsi so se pogovarjali z njo, jaz sem samo sedela tako, da sem bila vsega deležna. ;)
Dodatek 2: Punce, izpolnila obljubo. P. pravi, da je razčistil. Šlo naj bi samo za trenutek slabosti. ;;)))
Dodatek 3: Ja, ja, vem, da sem za dve urici izginila, ampak le na prijateljski klepet ...
6 komentarji:
Ej naša razredničarka je bla tudi taka faca! Namesto nemščine smo seveda imeli več razrednih ur, ampak sem nemščino na maturi vseeno spacala :) Kaj je v bistvu ta jezik, me je doletelo komaj na FF - ali pa samo prfoksi niso bli pravi :) But I still like it.
Vsako leto pride na obletnico (ponavadi imamo sredi poletja piknik v naravi - very nice). Z nami je šla celo na maturantski izlet - zadnjo minuto je možu napisala sporočilo, da gre na Krf in da je ne bo 2 tedna. Ampak ženska ima skoraj 60 let :)
Jst tud upam, da me bojo imeli radi :) No ... v bistvu upam, da mi ne bo treba it v šolo delat. Če bo šlo vse po planih, bom nekje krilila z rokami in nogami in ubogim tujcem razlagala stavčne člene :)
A na Bežigrajsko si hodila? Tega pa nism vedla.
Jap, je kar fino, če maš okej razredničarko. Mene je zagovarjala, čeprav je vedla, da (hmmm) nisem bila ravno pridna ... ;)
V vsakem primeru boš učila, to ti pač ne uide ... ;;)))
Glede tistega dela, da si se morala pogovarjat z njo ... ves, da bi se jaz rajsi z njo kot s tistim, s katerim sem se morala in ki mi sploh ni pustil, da bi se obrnila na vaso stran!!! Nocna mora!!! :D
Sicer pa, kam sta pa potem mrknili, da nista sli z nami naprej? ;)
Ti verjamem Ana, da ni bilo fino. ;) Sem vidla, da se zabavaš. Hehehe ...
Ammm, midve sva šli potem proti domu ... sej veš, majhni otroci ... ;;))
Srednja šola ... kje je že to! Ne pogrešam. Sploh.
Js tud ne. Sedem ura na dan sedeti v učilnici ... ammm, ne hvala!
Objavite komentar