Čar besede

V zadnjih dneh sem se učila za kolovij (no, trudila sem se). Besede na tisoč in en način. Besedotvorne podstave in obrazila (in vse, kar sodi zraven). Ogromno možnosti.
Snov sicer ni bila popolnoma nezanimiva, vendar me je seveda večkrat zaneslo. Moje misli so odtavale in razmišljala sem o besedah na vse druge možne načine.

Se kdaj vprašate, zakaj/kako/od kje so stvari poimenovane? Se kdaj vprašate? Se kdaj? Se?

Jaz se. Neštetokrat. Vse tole s poimenovanjem je zame tako abstraktno kot problem vesolja. Kje? Kako? Zakaj? Kje se konča? Se sploh konča? Kako je prišlo do tega?
To so stvari, kjer moje možganske celice odpovejo. Popolnoma zatemnijo še zadnji kanček razuma.

Vem, da imajo vse besede svoj izvor. O tem sem se učila pri praslovanščini, pri stcsl ... Razlaga, da se je praslovanska beseda morz v stcsl zaradi metateze likvid (in še nekaterih razlogov) spremenila v mraz, mi pove bore malo (to je vse moje znanje o omenjeni temi). Torej, še vedno ne vem, zakaj se beseda imenuje tako, kot se imenuje.
Razumem, da se npr. ograji reče ograja, ker nekaj ograjuje. Od kje pa poimenovanje ograditi?
Ah, temu nikoli ni konca ...

So pa besede fino sredstvo za izražanje misli. Z besedami lahko povem marsikaj: kaj me moti, kaj mi je všeč, kaj vidim, kaj si želim ... Uporabim lahko celo različne stopnje: nekaj mi je bolj pri srcu kot nekaj drugega.

Besede so zakon! Z njimi lahko povemo tudi tisto, kar je nemogoče povedati.

Primer:

Vedno, vedno, vedno ...
Nikoli, nikoli, nikoli ...
Vedno nikoli!

Tale sestavek zgleda kot popoln nesmisel. Pa ni. Če najprej izpostavim prvi del, kjer beseda vedno pove, da je nekaj ves čas prisotno, se ves čas dogaja ... Odvisno od konteksta. Stopnjevanje poudarja to stalno prisotnost.
Beseda nikoli je ravno nasprotna. Vloga stopnjevanja je enaka kot v prvem primeru.
Seštevek teh dveh besed na prvi pogled ne obstane. Vendar besedna zveza vedno nikoli postane smiselna, če pomislimo, da je jedru nikoli, ki pomeni, da nekaj v nobenem primeru ni prisotno, se ne zgodi, dodamo vedno, ki to le poudari. Se pravi: vedno je tako, da nekaj nikoli ni prisotno, se nikoli ne zgodi.
Zadeva postane smislena, kajne?

Besede omogočajo, da domišljija deluje v neskončnost. Poskusite kdaj svojo energijo usmeriti v kaj takega. Zna biti zanimivo. Zelo zanimivo.

Dodatek: Vseeno verjamem, da je pri podajanju informacij pomembna tudi neverbalna komunikacija. Stvar tako ne pušča dvoma. Medtem ko zgolj beseda včasih deluje ravno obratno od želenega.