Nekaj malega o iskrenosti
Lepo bi bilo, če bi zmogel biti vedno iskren. Če bi lahko vedno bil to, kar sem. Nimam se za nepoštenega človeka, pa vendar se v družbi nekaterih ljudi vedem izumetničeno in neiskreno. Govorim stvari, za katere mislim, da jim bodo ugajale, in se kažem takšen, kot mislim, da bi moral biti, ne pa takšen, kot v resnici sem. Resnici na ljubo je to nepošteno do njih, še bolj pa do mene. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se odločil, da bom postal iskren z njimi? Če bi jim razkril, kako jih doživljam, kaj zares razmišljam, ne da bi se jim poskušal prikupiti? Bi me zavrnili?
(vir: http://www.cdk.si/sci/cl_iskrenost.htm)
Smo v času, ko si na vsakem koraku voščimo lepe praznike, vse dobro ... Ne maram ljudi, ki te ne gledajo v oči, ko ti podajo roko. Ne maram ljudi, ki ob rokovanju stisnejo roko le za toliko (ali pa je sploh ne), da dobiš občutek, da si prijel želetino. Vseeno mora biti v poplavi vsesplošnega "iskrenega" podajanja lepih želja v vsem skupaj tudi kanček osebne note.
Želim vam, da bi bili iskreni! Želim vam, da bi bili ljudje iskreni do vas!
Lepe praznike!
12 komentarji:
Lepo je povedal ... In ti si tudi lepo napisala ;)
Meni se tudi včasih to dogaja. Ker se bojiš, da jim ne boš všeč. Ljudje smo čudni ja ... Zadnje čase to vedno manj prakticiram - če me imajo radi, naj me imajo radi takšno, kot sem - prijetno, sicer pa včasih čudno, zmedeno, zmešano, leno, zaspano, slabe volje, tečno, smotano ... :) Če jim pa nisem všeč, pa tudi ok. Ne moremo biti vsi vsem všeč in obratno.
Se strinjam. Ljudje smo čudni. Nimam pojma zakaj je temu tako. Občudujem ljudi, ki zmorejo hladnokrvno iti naprej, če naletijo na neodobravanje.
A., ljudje, ki te ne sprejmejo takšne kot si, so na velikanski izgubi. Nimajo pojma, kaj zamujajo. End aj rili min it! ;)
Uf, sem osladna zadnje čase ...
Hvala za osladnost - prazniki delajo svoje :) Tud jst te mam rada ;)
Hladnokrvnosti se moraš naučiti, res. Ni to kar tako - da si rojen za to. No, malo že. Jaz sem se npr. naučila biti bolj močna, redko katera stvar me sploh še gane. In kdaj sem res srečna, da je tako ...
Ja, poznam ene par takih osebkov:S ...
Po moje hladnokrven si al pa nisi. Tega se ne da naučit. Se mi zdi ...
@B.: Poznaš? No, da slišimo ...
Ja ja hladnokrvnosti se ne da ravno naučit v celoti. Morš met potencial. In po moje ga ma vsak :) Sam nekdo ga odkrije, drugi pa ne :)
Eh, hladokrvnosti nima noben. Kdor pravi tako, sigurno laže. Nisem še srečala človeka, ki se res ne bi sekiral ... nima veze glede česa ... da bi samo zmahnil z roko ... a-a. Slej ko prej pride do situacije, ko ti ni vseeno.
Ma ja, poznam jih pa veliko. Predvsem tistih neiskrenih. Ki gledajo v oči, najraje bi te pa zadavili. Ampak takih se v velikem loku izogibam. Potem sem pa jaz tista grda, grda Bonny.
No saj to sem hotla rečt - da je vsak sposoben biti TU PA TAM hladnokrven. Seveda ne cel čas, saj smo ljudje ...
Eni pa pač temu posvetijo več časa v svojem življenju - nočem vedeti zakaj, s takimi ljudmi niti stika z očmi nočem doživet.
Jah, ne vem. Js mam očitno srečo, da včasih naletim tud na take primerke, katerim je popolnoma vseeno za vse. Čeprav verjamem, da vsakega kaj prizadane oziroma ima vsakega kaj spravi s tira.
Mene skoraj vse! :)
Ravno zaradi vse hinavščine, osladnosti, narejenih nasmehov in nepotrebnih objemov sem napisala tole o iskrenosti. Samo na žalost je tako, da tisti, ki ravno to počnejo, tega sploh ne bodo dojeli. ;)
Jao, pa kaj je z mojim besednim redom in odvečnimi besedami. Očitno mi zoper misli preskakujejo. ;)
@ K.: Smo te razumeli:).
Jah, spet sem v fazi, ko preveč govorim ...
Objavite komentar