Dan odprtih vrat (in sonce, dež, sneg)
Včeraj smo v našem društvu pripravili predstavitev našega dela. Mentorji mladine (Lucija, Robi, Igor in jaz) smo se odločili, da bo zaključek uspešne tekmovalne sezone najbolje združiti s predstavitvijo gasilstva v mesecu požarne varnosti (oktober). Priprave na dogodek so se začele že pred časom. Dobili smo se in si razdelili delo. Na sestanku upravnega in nadzornega odbora je bil naš predlog brez pripomb (celo z velikim odobravanjem) sprejet. Vsa gospodinjstva so po pošti prejela vabila, cel teden so na dogodek opozarjali plakati. V soboto smo se dobili že zgodaj. Pripravili smo prostor ter vse potrebno, da kasneje ne bi prišlo do kakšnih zapletov. Točno ob 15h se je začelo. Ljudje so prihajali. Zadišalo je po prvem pečenem kostanju. Boštjan je poskrbel za odlično(!!!) kuhano vino ter čaj. Nekoliko nam je nagajalo le vreme (celo snežilo je!!!!).
Najprej je Igor zbranim razložil osnove gašenja. Ogledali smo si prikaz gašenja, najmlajši so tudi sami poskusili pogasiti ogenj. Nadaljevali smo s tekmovanjem, kjer so se navzoči med seboj pomerili v prenosu žogic ter spajanju cevi na trojak. Prijavilo se je kar 11 ekip (eno ekipo so sestavljali trije člani) vseh starosti. Poleg pionirjev, mladink in članov so se opogumile tudi mamice in veterani. Po končanem tekmovanju smo se zbrali v garaži, kjer smo ob kostanju, sladkarijah, kuhanem vinu in čaju lahko videli igrico o gasilcu Samu, ki so jo zaigrali naši najmlajši (udeleženci tabora v Libeličah). Sledila je razglasitev rezultatov tekmovanja. Zasluženo so zmagali Bureki.
Druženje se je nadaljevalo v veselem vzdušju (ob zvokih harmonike). Na ogled so bili pokali in različna literatura o gasilstvu. S projektorjem je bil omogočen ogled slik, ki so nastale v letošnji sezoni.
2.) Letos smo se mentorji veliko ukvarjali z mladino. Vsekakor ni pohvalno, da si starši teh otrok ne vzamejo toliko časa, da bi jim otroci pokazali, kaj počnejo.
3.) Član gasilskega društva je tudi edini svetnik z našega področja, Rok Ravnikar, ki se dogodka prav tako ni udeležil. Zakaj? Pomanjkanje časa? Zanimanja? Škoda. Ravno to so dogodki, ki bi jih morali taki ljudje podpirati.
Udeležba je bila vseeno velika. In družba prijetna. Izpostavila bi zanimanje mladine. Naj starejši govorijo, kar želijo. Vse prevečkrat se izkaže, da so mladi veliko bolj pripravljeni prostovoljno pomagati (kot starejši).
Hvala dr. Vulikiću in tovarišema Janezu Breceljniku ter Marjanu Slatnarju. In seveda vsem ostalim sodelujočim/udeležencem, ki so se vabilu odzvali!
9 komentarji:
No, če smo natančni, sem se udeležil dneva odprtih vrat, saj sem bil eno minuto prisoten, ko sem se ustavil pri peki kostanja na poti v Domžale.
Sicer pa mi je žal, ker se nisem uspel resnično udeležiti. Ni mi zneslo, do 15. ure smo delali pri cerkvi na Sv. Trojici, ob 17. uri pa sem že imel sejo sveta Mladinskega kulturnega centra Domžale.
Pa še na blog bi lahko kaj napisal, če bi šel,.... Hm, morda pa zdaj napišem zakaj me ni bilo? :)
Moja polna podpora tako društvu kot mladini ostaja in odsotnost nima nobenega simboličnega ali sporočilnega namena.
K., ti ploskam, da prostovoljno delaš z otroki.
Plosk, plosk.
Rok, seveda se razume, da so tudi druge obveznosti. Vsekakor se vedno najde čas, če se le hoče. ;) Tega se oba dobro zavedava. Ne nameravam gojiti zamere ali pogrevati že predelane teme. Verjamem, da bodo še priložnosti, kjer boš s svojo prisotnostjo lahko potisočeril sobotni obisk. ;)
B., je treba nekje nabrati izkušnje. ;) Lahko se mi pridružiš. ;)
Zadnjič sem imela tudi na našem koncu tudi jaz delavnico. Imela sem miljon stvari s seboj, pripravila sem večino in sem bila na začetku full razočarana, ko jih je prišlo samo 6.
Ampak sem kaj kmalu videla, da jih je že 6 težko animirat, kaj šele, če bi jih imela 20. Tako da kapo dol vsem štirim, da imate srce na pravem mestu.
R. si pa že ti okrcala, tako da ga jaz ne bom:).
... en "tudi" se (mi) je preveč zapisal ...
Škoda, ker nisi prej povedala za to delavnico. Definitivno bi prišla tudi jaz. Kot ostali otroci. ;)
Glede našega dela je pa tako. Ko enkrat začneš, ne moreš nehat. In ker so tamali tolk navdušeni, to ni tolk težko. Je prav prijetno. ;)
Sicer sem pa tudi tebe pogrešala. Kostanj je bil ressss dober. ;)
...razočarana, ker me ni niti na eni fotki...pa tako pridno sem jedla kostanj... ;(((((
Joj, no. Sem jih hotla ful več prilepit. Pa ni šlo. Pa še mudilo se mi je ... Če to kaj šteje. ;)
Verjamem, da je bil odličen in mi je žal, da ga nisem prišla zobat.
Hi, hi, kajlica o času (v odgovoru za P.)je pa naravnst odlična! Perfektno izvedena!
Objavite komentar