Miklavž

Puncama je že pisal. Zadnje čase ne ubogata preveč in sta dobili pismo. Da morata biti pridni. Drugače letos z darili ne bo nič. Seveda je zadeva zelo resna in Miklavža je treba ubogati. Ima namreč velikoooo knjigo, kamor vsak večer zapiše, če s(m)o bili otroci pridni. Splača se biti priden, ker potem dobiš super stvari. Vse, kar napišeš v pismo (na dolg seznam) in še kaj koristnega (šal, rokavice ...) zraven. Pred spanjem se tako razvije debata. Kaj nam bo letos Miklavž prinesel. Špela je za punčko. Tako veliko, z lepimi lasmi. Nina ni preveč navdušena. Jaz sem takoj za. Za punčko!!! Že dolgo je nisem dobila. Sklenemo kompromis. Vse tri bomo na seznam napisale punčko. Še eno za mamico. Očka najbrž s punčko ne bo zadovoljen. Nina predlaga, da napišemo fantka. Okej. Zmenjeno. ;)

Tudi jaz sem pridna. Zato vsako leto kaj dobim od Miklavža. Glede na to, da je šele oktober, bom morala biti pridna še kar nekaj časa. Miklavž je sedaj moderen mož. Zato mi tudi letos ni treba pripraviti peharja (še dobro, ker ga sploh nimamo). Odkar se je seznanil s klikom, denar nakaže kar na račun. Sicer zjutraj ni presenečenja ob darilih, ampak sem vseeno vesela. In zadovoljna. Ker gospa Miklavž vedno poskrbi za drobno presnečenje. Mogoče si bom šla letos res kupit punčko. Ker sem otrok. ;)