Ko sanje postanejo resničnost ...

Ne vem, kdaj se to zgodi. Če se sploh kdaj zgodi. Zase težko rečem, da imam točno določene sanje. Seveda govorim o stvareh, ki si jih želim. Kakšen dan so te želje kaj čisto preprostega - da ne bi deževalo, ker nimam dežnika pri sebi. Včasih so želje bolj abstraktne. Kaj v smislu sanjskega moškega ali pa kaj želim postati. Ampak nimam točno določenih ciljev. Nimam točno določenega tipa sanjskega moškega. Nimam točno določenega spiska stvari, ki jih nekoč želim imeti (hiša, bazen …). Nimam točno določenega poklica, ki ga želim opravljati. Čudna sem.

Mogoče je zdaj priložnost, da vključim še seznam tistih stvari, ki me zaznamujejo. Ker težko napišem celo listo nekih stvari oz. lastnosti, ki so JAZ. In da se preveč ne ponavljam. Torej kratko in jedrnato. Izpostavila bom samo tri.

Kava – brez nje mi živeti ni. Danes sem se pritoževala, da mi nikoli nihče noče skuhati kave, da si jo moram vedno sama. Mi je oči rekel, naj si najdem nekoga, ki mi jo bo kuhal. Mogoče je pa to kar iščem. Tista the lastnost, ki jo mora imeti the one človek. Pustimo to … J

Knjige – rada jih berem. Preberem vse, kar mi pride pod roke. Včasih več knjig na teden, včasih nobene. Odvisno od volje (položaja lune) in časa.

Mulčki – veliko se ukvarjam z njimi. Delam kot varuška, prostovoljka in mentorica mladine v gasilskem društvu. Se pravi, da se z njimi ubadam vsaj 3x na teden.

Tole je bila ena čudna zmes vsega. Predvsem zato, ker mi je bil naslov všeč in sem ga na vsak način hotela uporabiti. Ker se lepo sliši: Ko sanje postanejo resničnost … Ko nekdo vidi tak naslov, enostavno mora prebrati, kar je napisano pod njim (razen, če ni reklama). Ali se pač motim …