(Ne)srečna?
Včeraj mi je nekdo rekel, da ne pišem na blog zato, ker sem srečna. Človek piše takrat, ko je nesrečen, ko ima težave, ko mora dati "slabe" stvari iz sebe.
In zdaj razmišljam ...
Sem res bolj srečna, kot sem bila celo prejšnje leto, ko so bile moje objave tako zelo pogoste, da sem prepričana, da večina ljudi sploh ni sledila dogajanju?
Sem? Sem bolj srečna?
In zdaj razmišljam ...
Sem res bolj srečna, kot sem bila celo prejšnje leto, ko so bile moje objave tako zelo pogoste, da sem prepričana, da večina ljudi sploh ni sledila dogajanju?
Sem? Sem bolj srečna?
9 komentarji:
Odvisno. Ko sem jaz srečna (ampak RES srečna), res ne objavim prav veliko.. Ampak tudi, ko sem nesrečna (ampak RES nesrečna), ravno ne pride iz mene vrstica, vredna objave :) .
Ja pr meni isto. Ko sem "tam nekje vmes", dost pišem. Zdej sem al ful srečna al ful nesrečna :) Pol pa napišem objavo, ki se mi na koncu zdi preveč osebna, ker sem samo potrebovala nekaj, da spravim ven iz sebe, in na koncu jo zbrišem in pripopam link iz youtube-a :)
@V: Jah, sej po moje ni nekega recepta za tole objavljanje. Tako stanje pač pride in gre. :)
@BG: Hehe, sem vidla, da ti dogaja. :) Luštno. :) Se jutri vidimo?
Jaz pa pišem vedno, ne glede na voljo :) Moram tipkat. Ko sem nesrečna, to izve en človek in en dnevnik. Ko sem srečna, izve več ljudi in en dnevnik. Blog pa je nekje vmes - za vsak dan. In vsak dan se zgodi kaj med srečo in nesrečo, zato ni pravila :)
Pišeš pa res več ne. Škoda.
Jaz sem nehala pisat dnevnik ravno zaradi tega, ker sem pisala samo, kadar sem bila res nesrecna (razen na zacetku, ko sem pisala vse neumnosti, ki so se mi zgodile). In ko sem potem kdaj brala za nazaj, sem se sama sebi zdela obupna. Zato ne pišem več.
Kadar sem srečna, itak vsi vejo, da sem srečna, ker pač ne morem biti tiho. Ko sem nesrečna, pa to običajno izve ena oseba, mogoče dve. Kadar mi grejo kakšne stvari fejst na živce, pa to izve ena mailing lista. :)
Jaaa stabejčič, can't wait! Sam jst še vedno nimam teme za seminarsko :S
Še piši, še!! Jaz v mojem Thunderbird readerju vse preberem :P
No, upam, da res manj pišeš zato, ker si srečna, čeprav pri meni to ni povezano, ampak je bolj problem v tem, da a) ni časa ali b) ni inspiracije :( Zdaj sem se pa prav prisilila napisat komentar :)
@N: Pišem, pišem ... ::))
@A: Hehe, ja mailnig lista je fajn zadeva. :)
@BG: Haha, se vidimo!
@GF: Ooo, kakšna čast, da sem deležna tvojega komentarja vsej tej "suši" navkljub. :) Tud js se veselim in čakam tvoje objave. Tiste druge pa seveda redno berem. In sem bolj pametna. :)
no, Katja, nisem tako grobo samo nesrečo kot nesrečo mislil ... pač ta notranji "pritisk", ki ustvarja razliko med "notranjostjo" in "zunanjostjo". Torej nekega nezadovoljstva v najbolj splošnem pomenu, s katerim se aktivno soočiš. Skrajna žalost oz. bolje rečeno depresija pa je odsotnost vsake volje (tudi do pisnega izražanja) in skrajna skreča je menda biti popolnoma uglašen z vsem (ni nobene potrebe po pisanju :) ) "Glad you're back!"
Objavite komentar